Meme

MEMI: UNIVERZALNI JEZIK INTERNETA

Če si kdaj poslal/a prijatelju meme namesto besedila, potem že veš, da so memi jezik, ne le slika.

 

Meme uporabljamo, ko ne znamo ali nočemo razložiti svojih občutkov, ko hočemo nekoga nasmejati, ali pa samo zato, ker smo preveč utrujeni, da bi tipkali cel stavek.

 

Ampak… kje se je ta fenomen sploh začel?

 

Meme

 

Memi so nastali dolgo pred internetom

 

Čeprav se zdi, da so memi izum novega časa, je izraz nastal že leta 1976. Uporabil ga je biolog Richard Dawkins, ki je z njim opisal idejo, ki se prenaša med ljudmi podobno kot gen – hitro, spontano in s stalnimi spremembami. Po njegovem so bili memi tudi slogani, modne frizure, pesmi ali šale, ki so potovale od človeka do človeka. Torej ja – meme je lahko bila tudi frizura, ki so jo vsi nosili v osemdesetih.

 

Prvi internetni memi so bili presenetljivo preprosti

 

Ko je internet postal dostopnejši, so ljudje začeli deliti nenavadne slike in animacije. Eden prvih internetnih hitov je bil “Dancing Baby” – 3D plesoči dojenček. Bil je precej hecen, a ljudje so ga oboževali, predvsem zato, ker je bil nekaj novega, nenavadnega in popolnoma nesmiselnega. To je bil začetek meme kulture, kot jo poznamo danes: vzamemo neko sliko, jo preoblikujemo in pošljemo naprej.

 

Zakaj so memi tako smešni?

 

Humor memov temelji na prepoznavanju situacij. Ko v memu vidiš nekaj, kar se ti je zgodilo v šoli, doma ali na avtobusu, te takoj zadene občutek “ja, to sem jaz”. Smešni so zato, ker povezujejo. Veliko vlogo ima tudi ironija, nepričakovani zasuk ali popoln absurd. Meme je včasih smešen že samo zato, ker je tako čuden, da nima nobenega smisla.

 

Meme uporabljamo kot sredstvo komunikacije

 

Z memom lahko poveš nekaj, za kar bi sicer potreboval pol minute razlage. Slika pa to pove v sekundi. Meme zato postaja hitra, enostavna in zabavna oblika pogovora, ki med ljudmi ustvarja občutek povezanosti. Včasih ti prijatelj res ne potrebuje dolgih sporočil – dovolj je ena slika, ki opisuje tvoje razpoloženje.

 

Meme

 

Meme so pogosto tudi komentar družbe

 

Čeprav so memi videti neumno preprosti, lahko v resnici povedo veliko o tem, kaj se dogaja v svetu. Mnogi memi nastanejo kot odziv na politične dogodke, pritiske, spremembe na internetu, popkulturo itd. V zadnjih letih so celo postali predmet akademskih raziskav. Obstaja celo področje, imenovano memetika, ki preučuje, zakaj določene ideje in slike preživijo dlje od drugih, ter kako se širijo.

 

Zakaj memi tako hitro “mutirajo”?

 

Meme se skoraj nikoli ne ohrani v izvirni obliki. Takoj ko ga nekdo deli, ga nekdo drug spremeni. Ta “mutacija” je ključni razlog, zakaj memi nikoli ne zastarajo v istem formatu, temveč ustvarjajo nove različice. Je kot evolucija v pospešenem načinu: samo tisti formati, ki so dovolj prilagodljivi, preživijo.

 

Obstajajo memi, ki so preživeli več različnih platform

 

Nekateri memi so bili viralni na MySpaceu, potem na Facebooku, nato na Twitterju, Instagramu in danes spet na TikToku. Eden najbolj trdoživih je “Bad Luck Brian”. Za digitalno kulturo je to fascinantno – redko katera vsebina preživi tehnološke generacije, memi pa včasih zdržijo desetletje ali več.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Celje – Center

Gimnazija Celje – Center

Poklic se predstavi:

Keramik

Keramik

Smer se predstavi:

GASTRONOMSKI TEHNIK – PTI

GASTRONOMSKI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...