Materinski dan

MATERINSKI DAN: VEČ KOT ROŽE IN VOŠČILNICE

Vsako leto 25. marca v Sloveniji praznujemo materinski dan.

 

Večina ga pozna kot dan, ko mamam podarimo rože ali napišemo voščilo — redkeje pa se vprašamo, zakaj prav ta datum in kakšna zgodba stoji za njim.

 

Materinski dan

 

Kako je nastal sodobni materinski dan

 

Sodobni materinski dan izvira iz Združenih držav Amerike na začetku 20. stoletja. Za njegovo uveljavitev je zaslužna Anna Jarvis, ki je po smrti svoje matere želela ustvariti dan, posvečen vsem materam. Leta 1907 je organizirala spominsko srečanje, njena ideja pa se je hitro razširila.

 

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodrow Wilson materinski dan uradno razglasil za državni praznik, ki se praznuje drugo nedeljo v maju. Ta datum še danes velja v številnih državah po svetu.

 

Zakaj v Sloveniji praznujemo 25. marca

 

V Sloveniji materinski dan praznujemo 25. marca, kar sovpada s krščanskim praznikom Marijinega oznanjenja. Ta dan je povezan z Marijo, ki ima v krščanski tradiciji pomembno vlogo matere, zato se je praznik materinstva navezal prav na ta datum.

 

Zanimivo je, da se datum pri nas ni vedno praznoval enotno. V preteklosti so obstajale tudi druge oblike praznovanja materinstva, šele kasneje pa se je 25. marec uveljavil kot stalni datum.

 

Materinski dan v času Jugoslavije

 

Po drugi svetovni vojni materinski dan v Sloveniji (takrat delu Jugoslavije) ni bil v ospredju. Večji pomen je dobil 8. marec, mednarodni dan žensk, ki je poudarjal širšo vlogo žensk v družbi, ne le materinstva. Materinski dan se je ponovno začel bolj uveljavljati šele po osamosvojitvi Slovenije, ko se je vrnil v javno in družinsko življenje.

 

Materinski dan

 

Ima praznik starejše korenine?

 

Praznovanje materinstva ni povsem nova ideja. Že v antičnih družbah so obstajali obredi, posvečeni boginjam, povezanim z rodovitnostjo in materinstvom, na primer v Grčiji in Rimu. Vendar teh praznovanj ne moremo razumeti kot neposredne predhodnike današnjega materinskega dne – gre bolj za podobne ideje, ki so se pojavljale v različnih obdobjih.

 

Kaj pomeni materinski dan danes

 

Danes materinski dan ni le praznik, ampak tudi priložnost za razmislek. Predstava o tem, kaj pomeni biti mama, se spreminja. Družine niso več vedno takšne, kot so bile nekoč, in tudi vloge znotraj njih niso več enake.

 

Materinski dan tako ni nujno namenjen le biološkim materam, ampak lahko vključuje vse, ki v življenju mladih ljudi igrajo skrbno, podporno vlogo.

 

Čeprav se materinski dan pogosto izraža skozi majhne geste, kot so rože ali voščilnice, njegov pomen ni omejen na en dan v letu. Lahko je opomnik, da odnosi zahtevajo pozornost, čas in razumevanje. Morda je prav to bistvo tega praznika: ne le praznovanje, ampak tudi zavedanje, kako pomembno vlogo imajo ljudje, ki skrbijo za druge – vsak dan, ne samo 25. marca.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Nova Gorica – Srednja ekonomska in trgovska šola

Šolski center Nova Gorica – Srednja ekonomska in trgovska šola

Poklic se predstavi:

Oskrbnik živali

Oskrbnik živali

Smer se predstavi:

LESARSKI TEHNIK – PTI

LESARSKI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...