Ko se v zraku začne širiti vonj po sveže ocvrtih krofih in se po družbenih omrežjih začnejo pojavljati fotke popolnih sladkih obročkov, veš, da se bliža pust!
To je čas, ko se maske, smeh in barvite povorke združijo v praznovanje, ki odganja zimo in vabi pomlad.
V središču vsega pa so – krofi. Sladki, mehki in polni presenečenj, ki že stoletja vznemirjajo brbončice in prinašajo nasmeh na obraz.
Od cesarskega Dunaja do slovenskih kuhinj
Nekateri menijo, da začetki peke krofov segajo nazaj do Dunaja v 17. stoletje. Takrat so jih na cesarskem dvoru jedli ob posebnih priložnostih. Od tam so se razširili po celotni Avstro-Ogrski, tudi do nas.
Prvotno so krofi veljali za pravo poslastico bogatih, saj so bile sestavine, kot so maslo, jajca in sladkor, precej drage. S časom pa so postali dostopni vsem in se uveljavili kot sladica, ki ne sme manjkati v pustnem času.
Zanimivo je, da so prvi krofi najverjetneje nastali po naključju. Ena izmed najbolj znanih zgodb pripoveduje o dunajski kuharici Ceciliji Krapf, ki naj bi po nesreči košček testa vrgla v vroče olje. Tako naj bi nastal prvi krof.
Krofi kot simbol obilja in sreče
Krofi niso le okusna sladica, ampak tudi simbol praznovanja, sreče in blaginje. Že v preteklosti so jih pogosto pripravljali ob pustnih pojedinah, ki so simbolizirale prehod iz zime v pomlad. Krofi, zaradi svoje okrogle oblike in zlato-rjave barve, so predstavljali sonce in novo energijo. Obilna pojedina, ki je vključevala mastno hrano, je pomenila pripravo na obdobje posta.
V nekaterih krajih je obstajal zanimiv običaj, da so v krofe dodajali zlatnike ali druge dragocene predmete. Tisti, ki je v svojem krofu našel skriti zaklad, naj bi imel srečo in blaginjo skozi vse leto. Krofi so bili tudi pomemben del poročnih obredov in drugih praznovanj. V nekaterih slovenskih krajih so jih podarjali mladoporočencema kot simbol bogastva in plodnosti.
Kakšni so popolni krofi?
Popoln pustni krof je pravo malo kulinarično umetniško delo. Njegovo testo mora biti mehko, rahlo in puhasto, tako da se skoraj stopi v ustih. Imeti mora tudi značilen svetel obroč ali “krancelj”, ki se oblikuje okoli sredine krofa – ta nastane, če je testo lepo vzhajano in pravilno ocvrto. Brez bogatega polnila si pravega krofa sploh ne moremo predstavljati. Tradicionalno je to marelična marmelada, a danes pogosto najdemo tudi krofe, polnjene s čokolado, vaniljo, pistacijo ali celo bolj eksotičnimi kremami. Na koncu pa vsak krof za popoln videz in tisti pravi okus potrebuje še obilen posip sladkorja v prahu. Najboljši krofi so rahlo sladki, ne preveč mastni in imajo ravno pravo količino nadeva – saj nihče ne mara krofa, ki v sebi skriva le kapljico marmelade!
Si vedel_a?
- V Sloveniji vsako leto med pustom pojemo več kot 2 milijona krofov. Ja, prav si prebral_a!
- Največji krof na svetu je tehtal 3,5 kilograma – predstavljaj si, koliko časa bi ga jedel_a!
- Krofi niso samo sladki – nekateri drzni kuharji pripravljajo celo slane različice, polnjene s sirom in pršutom.
- V znanih slovenskih pekarnah, kot so tiste na Trojanah, dnevno spečejo na tisoče krofov, ki jih ljudje kupujejo tudi kot spominek.
- Pustni krofi naj bi po ljudskem verovanju prinašali srečo in obilje. Če jih med pustom nisi jedel, naj bi to pomenilo, da bo tvoje leto manj radodarno!
