Kostanj

KOSTANJ: JESENSKA LEGENDA

Prvi hladni večeri, šelestenje listja pod nogami in vonj po pečenem kostanju iz stojnic …

 

Jesen brez kostanja je kot poletje brez sladoleda.

 

Vsi ga poznamo, a le redki vedo, da se v tem skromnem plodu skriva cela zakladnica zgodb, tradicij in celo presenetljivih dejstev.

 

Kostanj

 

Kostanj ni orešček?!

Presenečenje: kostanj pravzaprav sploh ni orešček, ampak škrobnat sadež. Po sestavi je bolj podoben krompirju ali žitu kot orehu ali lešniku

 

Od kruha do sladoleda

Preden so ljudje spoznali krompir, so v hribovskih vaseh iz kostanja mleli moko in pekli kruh. Danes ga najdemo v najrazličnejših oblikah: na Japonskem ga dajo v sladoled, v Franciji pa poznajo kandirane kostanje – “marrons glacés”.

 

Previdno: divji kostanj

Tisti kostanji v parkih, ki imajo bele ali rožnate cvetove in bleščeče rjave plodove, niso za jesti. To je divji kostanj. Užitni kostanj ima bolj špičasto ježico in sladke plodove, ki jih vsi poznamo s stojnic jeseni.

 

Simbol ljubezni in sreče

Kostanj ni bil vedno samo hrana. V nekaterih kulturah je imel tudi simbolni pomen – mladoporočencem so ga podarjali kot znak plodnosti in željo po srečnem zakonu. Tako je postal del praznovanj in ljudskih običajev, ki so preživeli stoletja.

 

Kostanj

 

Najstarejši kostanj

Na Siciliji raste prava legenda med drevesi – “Kostanj stoterih konjev”. Star je več kot 2.000 let, obseg njegovega debla pa meri kar 57 metrov. Po legendi se je pod njegovo mogočno krošnjo nekoč pred neurjem zateklo celo sto konjenikov – od tod tudi ime.

 

Zdravilna moč

Kostanj ima posebno mesto tudi v ljudskem zdravilstvu. Iz listov in cvetov divjega kostanja so pripravljali poparke, ki so jih uporabljali pri bolečinah v nogah in za lajšanje žilnih težav. Čeprav danes raje zaupamo zdravnikom, pa ti recepti kažejo, kako pomembno vlogo je imel kostanj v vsakdanjem življenju naših prednikov.

 

Igra z kostanji

Poleg vsega tega zna biti kostanj tudi zabaven. V Angliji še danes igrajo tradicionalno igro “conkers”. Igralci si kostanj navežejo na vrvico in ga poskušajo razbiti s kostanjem nasprotnika. Zmaga tisti, čigar kostanj zdrži največ udarcev – in tekmovanja so presenetljivo resna!

 

Kostanj

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Koper

Gimnazija Koper

Poklic se predstavi:

Vzdrževalec programske opreme

Vzdrževalec programske opreme

Smer se predstavi:

KAMNOSEK – SPI

KAMNOSEK – SPI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...