Si se kdaj vprašal/a, kaj se zgodi s hrano, potem ko jo odložiš v zabojnik?
Z odvozom njena pot še ni končana. Iz ločeno zbranih bioloških odpadkov lahko nastaneta bioplin ali kompost, hrano med mešanimi odpadki pa čaka drugačna obdelava.
Kam jo odložimo, zato pomembno vpliva na to, ali jo je še mogoče koristno uporabiti.
Koliko hrane zavržemo v Sloveniji?
Leta 2024 je v Sloveniji nastalo približno 168.300 ton odpadne hrane oziroma povprečno 79 kilogramov na prebivalca. Podatek vključuje odpadke iz gospodinjstev, proizvodnje, trgovin, restavracij in drugih dejavnosti.
Največ, 44 odstotkov vse odpadne hrane, je nastalo v gospodinjstvih. Posamezni prebivalec je doma v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, od tega bi bilo približno 11 kilogramov še mogoče pojesti.
Med odpadno hrano sicer ne sodijo samo ostanki obrokov in neporabljena živila. Sem štejemo tudi neužitne dele, kot so kosti, koščice, jajčne lupine in nekateri olupki.
V bioplinarni nastane vir energije
Največ odpadne hrane v Sloveniji, 45 odstotkov, je bilo leta 2024 predelane v bioplinarnah. V njih mikroorganizmi organske snovi razgrajujejo brez prisotnosti kisika. Pri tem nastane bioplin, ki ga je mogoče uporabiti za proizvodnjo elektrike in toplote.
Po končanem postopku ostane še razgrajena organska snov, imenovana digestat. Če izpolnjuje zahteve glede kakovosti, se lahko uporabi kot gnojilo oziroma sredstvo za izboljšanje tal.
Hrana tako vsaj deloma postane vir energije in hranil. Kljub temu s predelavo ni mogoče povrniti vode, zemlje, energije, dela in denarja, porabljenih za njeno proizvodnjo ter prevoz.
V kompostarni postane kompost
V slovenskih kompostarnah je bilo leta 2024 predelanih 34 odstotkov odpadne hrane. Pri kompostiranju mikroorganizmi organske odpadke razgrajujejo ob prisotnosti kisika. Nastane kompost, ki vsebuje organsko snov in se lahko uporablja za izboljšanje tal.
Za kakovosten kompost je pomembno pravilno ločevanje. Plastične vrečke, embalaža, steklo in drugi tujki lahko onesnažijo zbrani material ter otežijo njegovo nadaljnjo uporabo.
Podoben proces poteka tudi v domačem kompostniku. Vanj lahko odlagamo primerne kuhinjske in vrtne odpadke, natančna pravila pa so odvisna od načina kompostiranja.
Kaj se zgodi s hrano med mešanimi odpadki?
Hrana, odvržena med mešane komunalne odpadke, mora skupaj z drugimi snovmi skozi mehansko-biološko obdelavo. Pri tem se različne vrste materialov ločujejo, biološko razgradljivi del pa se stabilizira pred nadaljnjim ravnanjem.
Leta 2024 je bilo tako obdelanih 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala dva odstotka sta bila obdelana z drugimi postopki, med katerimi so sežig, predelava odpadnega olja in druge oblike biološke predelave.
Ker je hrana med mešanimi odpadki pomešana s plastiko, higienskimi odpadki in drugimi materiali, jo je težje predelati v kakovostne uporabne snovi. Prav tako je ne smemo odlagati v stranišče ali kuhinjski odtok, saj lahko poveča obremenitev kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav.
Kaj lahko narediš, še preden hrana pristane v košu?
Na količino zavržene hrane lahko vplivaš tudi, če doma ne opravljaš večine nakupov ali ne kuhaš. Če veš, da šolske malice ne boš jedel/a, jo pravočasno odjavi, kadar je to mogoče. Pri kosilu izberi količino, ki jo boš verjetno pojedel/a, ostanek naročene hrane pa pravočasno shrani v hladilnik.
Preden odpreš novo živilo, preveri, ali je v hladilniku že kaj načetega. Pri tem bodi pozoren/na tudi na datume na embalaži. Oznaka »porabiti do« se nanaša na varnost hitro pokvarljivega živila, oznaka »uporabno najmanj do« pa predvsem na njegovo kakovost. Pravilno shranjeno živilo je zato lahko uporabno tudi po datumu minimalne trajnosti, če so njegov videz, vonj in okus še vedno običajni.
Če hrane ni več mogoče zaužiti, jo loči od embalaže in odloži med biološke odpadke oziroma v domači kompostnik. Tako lahko iz nje namesto mešanega odpadka nastaneta kompost ali bioplin.
