Selfi se zdi kot izum pametnih telefonov, a v resnici ima precej daljšo zgodbo.

Prvi fotografski avtoportreti so nastajali že v 19. stoletju, ko fotografiranje še zdaleč ni bilo stvar enega klika.

Danes selfiji niso več samo osebne fotografije. Postali so del družbenih omrežij, turizma, medijev in celo pravil na nekaterih javnih krajih.

Eden prvih fotografskih “selfijev” je nastal že leta 1839

Eden najbolj znanih zgodnjih fotografskih avtoportretov je delo Roberta Corneliusa iz Filadelfije. Nastal je leta 1839, v času, ko je bila fotografija še nova in precej zapletena tehnologija.

Cornelius seveda ni uporabil telefona ali sprednje kamere. Postavil je kamero, odstranil pokrov z objektiva, se postavil pred njo in nekaj časa čakal, da je nastal posnetek. Rezultat je danes pogosto omenjen kot eden prvih fotografskih selfijev.

Avtoportreti so obstajali že dolgo pred fotografijo

Pred fotografskimi selfiji so obstajali slikarski avtoportreti. Umetniki so se že stoletja upodabljali sami — v ogledalu, v ateljeju ali kot del večjih slik.

Razlika je bila v tem, da je tak avtoportret zahteval veliko časa, znanja in materialov. Fotografija je pozneje omogočila, da je podoba nastala hitreje, pametni telefoni pa so avtoportret naredili dostopen skoraj vsakomur.

Beseda “selfie” je precej nova

Čeprav so fotografski avtoportreti stari skoraj dve stoletji, je beseda selfie veliko mlajša. Prvi znani zapisi besede se povezujejo z začetkom 21. stoletja, širše pa se je izraz začel uporabljati z družbenimi omrežji in pametnimi telefoni.

Leta 2013 je Oxford Dictionaries besedo selfie razglasil za besedo leta. To dobro pokaže, kako hitro je izraz iz internetnega slenga postal del vsakdanjega jezika.

Prva znana raba besede “selfie” sploh ni bila glamurozna

Zanimivo je, da prva znana uporaba besede selfie ni bila povezana s popolno fotografijo, dobro svetlobo ali lepo urejenim profilom.

Uporabljena naj bi bila v objavi na avstralskem spletnem forumu, kjer je nekdo opisoval poškodovano ustnico po padcu in dodal fotografijo. Ob tem se je opravičil, da fotografija ni dobro izostrena, ker je bila “selfie”.

Viralni oskarjevski selfi 

Eden najbolj znanih selfijev je nastal leta 2014 na podelitvi oskarjev. Voditeljica Ellen DeGeneres je objavila skupinsko fotografijo z več filmskimi zvezdniki, med njimi so bili Bradley Cooper, Jennifer Lawrence, Meryl Streep, Brad Pitt in drugi.

Fotografija je v zelo kratkem času postala izjemno deljena na Twitterju. To ni bil več samo selfi, ampak medijski dogodek, o katerem so poročali po svetu.

Selfi palice so ponekod prepovedali

Ko so postale selfi palice popularne, jih niso vsi sprejeli z navdušenjem. Ponekod so jih prepovedali zaradi varnosti, gneče ali zaščite prostora.

Prepovedi so se pojavile v nekaterih muzejih, na koncertih, stadionih, turističnih znamenitostih in zabaviščnih parkih. Razlog je preprost: palica lahko ovira druge obiskovalce, poškoduje predmete ali postane nevarna na vožnjah in ob velikih množicah ljudi.

Selfiji so močno spremenili družbena omrežja

Selfiji niso ostali samo osebne fotografije. Postali so ena najbolj prepoznavnih oblik objavljanja na družbenih omrežjih.

Z njimi ljudje ne pokažejo samo, kako izgledajo, ampak tudi, kje so, s kom so, kaj počnejo in kakšen trenutek želijo deliti. Zaradi selfijev se je spremenil tudi način fotografiranja: kamera ni več usmerjena samo v svet okoli nas, ampak pogosto tudi nazaj v osebo, ki fotografira.

Zaradi nevarnih selfijev so nastala opozorila in omejitve

Selfiji so lahko zabavni, a včasih tudi nevarni. Po svetu so se pojavili primeri nesreč, ko so se ljudje fotografirali na nevarnih mestih: ob robovih klifov, na železniških tirih, na visokih stavbah, ob vodi ali v bližini divjih živali.

Zato so nekatere turistične lokacije začele postavljati opozorila, ograje ali posebna pravila za fotografiranje. Selfi je tako vplival celo na to, kako se urejajo javni prostori in turistične točke.

Nastali so celo prostori, posvečeni selfijem

V zadnjih letih so se pojavili tudi prostori, ki so zasnovani predvsem za fotografiranje. Pogosto jim rečejo kar “selfie museums” ali interaktivni foto prostori.

V njih so barvne sobe, nenavadna ozadja, ogledala, luči, iluzije in scenografije, ki so narejene tako, da dobro izgledajo na fotografijah. To je zanimiv obrat: včasih smo fotografirali kraje, ker so bili zanimivi, danes pa nekateri prostori nastanejo prav zato, da jih fotografiramo.