Zakaj si včasih zapomnimo čisto nepomemben komentar izpred več let, pozabimo pa snov, ki smo jo prebrali včeraj?
Možgani vsak dan prejmejo ogromno informacij, zato ne morejo shraniti vsega.
Namesto tega izbirajo, kaj je dovolj pomembno, zanimivo, čustveno ali večkrat ponovljeno, da ostane v spominu.
Pozornost je prvi filter
Veliko stvari pozabimo zato, ker jim sploh nismo namenili dovolj pozornosti. Če med poslušanjem razlage razmišljamo o nečem drugem, če beremo besedilo, a nam misli ves čas uhajajo drugam, ali če nekaj vidimo samo mimogrede, je manj verjetno, da si bomo to zapomnili.
Pozornost deluje kot prvi filter. Možgani si lažje zapomnijo tisto, pri čemer smo res prisotni, kot pa informacije, ki jih samo na hitro zaznamo.
Čustva pomagajo spominu
Dogodke, ki so povezani z močnimi čustvi, si pogosto zapomnimo bolje. To velja za prijetne trenutke, pa tudi za neprijetne ali stresne.
Možgani namreč čustveno pomembnim dogodkom namenijo več pozornosti, ker so lahko pomembni za naše odločitve v prihodnosti. Zato si včasih zelo dobro zapomnimo pohvalo, neprijeten komentar, prvi nastop pred razredom ali trenutek, ko nas je bilo strah. Čustva spominu pogosto sporočijo: “To je vredno shraniti.”
Ponavljanje utrjuje spomin
Informacija, ki jo slišimo samo enkrat, hitro izgine. Če pa se z njo srečamo večkrat, jo uporabimo, povemo na glas ali povežemo z nečim, kar že vemo, ima več možnosti, da ostane.
Zato pri učenju običajno ne pomaga samo enkrat prebrati snovi. Bolj učinkovito je, da se k njej večkrat vračamo, jo razložimo s svojimi besedami, rešujemo naloge ali si jo povežemo s primeri iz vsakdanjega življenja.
Možgani imajo radi povezave
Novo stvar si lažje zapomnimo, če jo lahko povežemo z nečim, kar že poznamo. Če je informacija popolnoma brez konteksta, hitro postane samo še en podatek. Če pa jo povežemo z zgodbo, sliko, primerom, osebo ali izkušnjo, postane bolj razumljiva in lažje ostane v spominu.
Zato se včasih lažje spomnimo smešnega primera iz razlage kot pa same definicije. Primer je imel več povezav, več smisla in mogoče tudi več čustvenega učinka.
Spanec pomaga urejati spomine
Spomin se ne utrjuje samo takrat, ko se učimo. Pomembno vlogo ima tudi spanec. Med spanjem možgani predelujejo informacije, urejajo vtise in utrjujejo nekatere spomine.
Zato se lahko zgodi, da se po kakovostnem spancu nečesa spomnimo lažje kot zvečer, ko smo utrujeni. Pomanjkanje spanja pa lahko vpliva na pozornost, učenje in priklic informacij.
Ne zapomnimo si vedno “resnice”
Spomin ni popoln arhiv. Ko se nečesa spominjamo, možgani dogodek delno ponovno sestavijo. Zato se lahko spomini sčasoma spremenijo, dopolnijo ali pomešajo z informacijami, ki smo jih izvedeli kasneje. To ne pomeni, da si stvari namenoma izmišljujemo. Pomeni samo, da je spomin bolj prilagodljiv, kot si pogosto predstavljamo.
Kaj si možgani torej najraje zapomnijo?
Največ možnosti imajo informacije, ki so:
- povezane z močnimi čustvi,
- večkrat ponovljene,
- povezane z nečim, kar že poznamo,
- za nas osebno pomembne,
- predstavljene na zanimiv ali nenavaden način,
- povezane s pozornostjo in razumevanjem.
Zato se včasih spomnimo malenkosti izpred več let, pozabimo pa nekaj, kar smo se učili včeraj. Možgani ne shranjujejo vsega enako — izbirajo glede na pomen, povezave in okoliščine.
