Včeraj se je z jesenskim enakonočjem začela astronomska jesen.
Do zime je še skoraj tri mesece, toda številne rastline in živali so se na hladnejši del leta začele pripravljati že prej.
V naravi se zato jeseni dogaja veliko več kot le spreminjanje barve in odpadanje listja.
Listopadno drevo listov ne izgubi po naključju
Veter lahko list dokončno odtrga, vendar drevo stik z njim oslabi že prej. Ob dnu listnega peclja nastane ločilna plast, v kateri se povezave med celicami postopoma razgradijo. Hkrati drevo na strani veje oblikuje zaščitno plast, ki zapre mesto, kjer je bil pritrjen list. Ko je povezava dovolj oslabljena, list odpade.
Še pred tem drevo iz lista prenese del uporabnih hranil v veje, deblo in korenine, kjer jih shrani do pomladi.Z odmetavanjem listov zmanjša izgubo vode in nevarnost poškodb, ki bi jih pozimi lahko povzročila mraz in teža snega.
Nekatere ptice pred selitvijo preoblikujejo svoje telo
Ptice selivke pred dolgim poletom ne kopičijo le maščobe. Pri nekaterih vrstah se tik pred odhodom zmanjšajo organi, povezani s prebavljanjem hrane, velik del njihove telesne mase pa začnejo predstavljati maščobne zaloge.
Takšne spremembe so raziskovalci opazili pri progastorepem kljunaču, ki lahko od Aljaske do Nove Zelandije brez postanka leti približno deset dni. Ptice tik pred odhodom so imele manjši mišični želodec, črevesje, jetra in ledvice kot tiste, ki so si še ustvarjale zaloge za pot. Tako med dolgim letom nosijo manj tkiva, namenjenega prebavljanju hrane, ki je takrat ne uživajo. Po pristanku in ponovnem hranjenju se njihova prebavila znova povečajo.
Nekatera semena morajo najprej prestati zimo
Semena nekaterih dreves, grmov in trajnic jeseni padejo na tla, vendar ne vzklijejo takoj. Pred tem morajo določeno obdobje preživeti v hladnem in vlažnem okolju. Temu procesu pravimo hladna stratifikacija.
Mirovanje preprečuje, da bi seme vzklilo med kratkim jesenskim obdobjem toplega vremena, nato pa bi mlado rastlino uničil mraz. Zimski hlad pomaga prekiniti mirovanje, zato lahko seme začne kaliti spomladi, ko so razmere za rast ugodnejše.
Daljše noči povečajo možnost za jutranjo meglo
Jeseni so noči vse daljše, zato imata površje in zrak nad njim več časa za ohlajanje. Če se zrak ohladi do rosišča, se vodna para spremeni v drobne kapljice in nastane megla. Takšno radiacijsko meglo najpogosteje opazimo zjutraj po jasni in mirni noči.
Še posebej pogosto se pojavlja v dolinah in kotlinah. Hladnejši zrak je gostejši od toplega, zato se spušča po pobočjih in zbira v nižjih legah. Ko po sončnem vzhodu tla in zrak postaneta toplejša, megla navadno začne izginjati.
Nekatere žuželke proizvajajo naravni “antifriz”
Telesna temperatura žuželk je močno odvisna od temperature okolja. Ko se njihovo telo pozimi dovolj ohladi, lahko začne voda v telesnih tekočinah zmrzovati. Pri tem nastajajo ledeni kristali, ki lahko poškodujejo celice.
Nekatere žuželke se pred tem zaščitijo tako, da v telesu kopičijo glicerol, sorbitol ali trehalozo. Te snovi znižajo temperaturo, pri kateri začnejo zmrzovati njihove telesne tekočine. Nekatere vrste proizvajajo tudi beljakovine, ki se pritrdijo na prve drobne ledene kristale in preprečijo, da bi se povečali. Zaradi takšnega delovanja te snovi pogosto primerjamo z antifrizom.
Veverice oreške razvrščajo glede na vrsto
Veverice hrane ne zbirajo le na enem mestu, temveč posamezne oreške zakopljejo v številna skrivališča. S tem zmanjšajo možnost, da bi druga žival odkrila in odnesla celotno zalogo. Lisičje veverice lahko v enem letu ustvarijo več tisoč takšnih skrivališč.
Raziskovalci so pri lisičjih vevericah celo opazili, da različnih vrst oreškov ne zakopljejo vedno naključno. Orehe so na primer shranile na enem območju, mandlje pa na drugem. Takšna razporeditev jim verjetno pomaga, da se lažje znajdejo med številnimi skrivališči.
Samci jelenov med rukom manj jedo
Jeseni poteka paritveno obdobje jelenov, imenovano ruk. Samci z glasnim oglašanjem opozarjajo na svojo prisotnost, iščejo in spremljajo samice ter odganjajo tekmece. Če se nobeden od nasprotnikov ne umakne, se lahko spopadeta tudi z rogovjem.
Takšno vedenje zahteva veliko energije in samcem pušča manj časa za hranjenje. Med rukom zato porabljajo maščobne zaloge in izgubljajo telesno maso. Ob koncu paritvenega obdobja so lahko precej oslabljeni, nato pa jih čaka še zima, ko je hrane manj in je njeno iskanje zahtevnejše.
