Pomlad

JUHU, POMLAD JE TU!

Pomlad – letni čas, ki ga mnogi čakamo z največjim navdušenjem – je končno tu!

 

Po dolgih zimskih mesecih, ko so dnevi kratki, narava spi in nas pogosto spremlja siva megla, nas prihod pomladi skoraj vsako leto napolni z občutkom upanja in novih začetkov.

 

Pomlad nas vabi, da stopimo ven, zadihamo s polnimi pljuči in znova vzpostavimo stik z naravo in samimi sabo. Je čas novih začetkov, rasti, gibanja in navdiha.

 

Pomlad se je uradno začela z včerajšnjim enakonočjem, ko sta dan in noč skoraj enako dolga. A poleg tega dejstva pomlad skriva še veliko zanimivosti, ki jih morda nisi vedel_a!

 

Pomlad

 

Začetek pomladi nima fiksnega datuma

Pomlad se ne začne vedno na isti datum. Datum prvega pomladnega dneva se lahko razlikuje med 19. in 21. marcem, saj je odvisen od gibanja Zemlje okoli Sonca. To pomeni, da vsako leto prihaja pomlad nekoliko drugače.

 

Cvetlice – prvi vir hrane za čebele

Prvi cvetovi pomladi, kot so trobentice, zvončki in žafrani, niso le čudoviti znanilci novega letnega časa, temveč imajo tudi ključno vlogo v ekosistemu. So prvi vir hrane za čebele in druge opraševalce, ki se po dolgi zimi ponovno aktivirajo. Brez teh cvetov bi bil začetek življenja v naravi veliko težji.

 

Pomlad

 

Ptice na dolgih poteh

Pomlad je čas, ko ptice preletijo najdaljše razdalje. Selivke, kot so lastovke, štorklje in žerjavi, se vračajo iz toplih krajev nazaj v Evropo. Njihova pot je naporna in dolga več tisoč kilometrov, a vsako leto se vračajo na ista gnezdišča.

 

Najhitrejša rast dneva v letu

V pomladnem času se dnevi podaljšujejo najhitreje v celem letu. Vsak dan je lahko daljši tudi za tri ali štiri minute. To hitro opazimo, ko nas zjutraj prebudi sonce ali ko lahko po šoli preživimo več časa zunaj, preden se stemni.

 

Sončna svetloba izboljša razpoloženje

Pomlad vpliva tudi na naše razpoloženje. Zaradi daljšega dneva in večje količine sončne svetlobe se v telesu poveča proizvodnja serotonina – hormona sreče. To pa lahko vodi do več energije, boljše koncentracije in večjega občutka optimizma.

 

Pomlad

 

Stare pomladne tradicije

Ljudje že stoletja praznujejo prihod pomladi. Ena najstarejših znanih tradicij je iranski praznik Noruz, ki obstaja že več kot 3000 let in simbolizira zmago svetlobe nad temo. Ob tej priložnosti se družine zberejo, čistijo domove, oblačijo nova oblačila in pripravljajo tradicionalne jedi.

 

Muhasto vreme

Vreme v obdobju pomladi je najbolj nepredvidljivo, zato so znani številni reki o muhastem vremenu. En dan lahko sije sonce, naslednji dan pa že pada sneg ali dež. To je posledica prehoda med zimskim in poletnim vremenskim vzorcem, zato so spremembe pogoste in hitre.

 

Festival cvetja na Japonskem

Na Japonskem je pomlad povezana s cvetenjem češenj. Ta čas praznujejo s festivalom imenovanim Hanami, kar pomeni »opazovanje cvetov«. Družine in prijatelji se zberejo pod cvetočimi drevesi, pripravijo piknike in uživajo v kratkotrajnem, a čarobnem razcvetu narave, ki simbolizira lepoto in minljivost življenja.

 

Pomlad

 

Čas novega življenja

Pomlad je tudi obdobje, ko mnoge živali dobijo mladiče. Narava poskrbi, da se novo življenje začne takrat, ko je hrane v izobilju, temperature pa postanejo bolj prijazne. To velja za srne, lisice, medvede in mnoge druge vrste.

 

Domišljija in ustvarjalnost v razcvetu

Nekateri raziskovalci pravijo, da imajo ljudje spomladi več domišljije in ustvarjalnosti. To naj bi bilo povezano z izboljšanim razpoloženjem in večjim stikom z naravo. Sončni dnevi, svež zrak in vonj po cvetju lahko navdihnejo tudi najbolj zaspane misli.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper

Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper

Poklic se predstavi:

Šepetalec

Šepetalec

Smer se predstavi:

PLOVBNI TEHNIK – SSI

PLOVBNI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...