Sredi dneva pogosto pride do padca energije, slabše koncentracije in občutka utrujenosti.
To ni nujno znak, da si spal/a premalo — gre za naraven način delovanja našega telesa.
Ena od rešitev, ki jo potrjujejo tudi raziskave, je krepčilni spanec (angl. power nap). Gre za kratek spanec čez dan, ki lahko izboljša pozornost, razpoloženje in mentalno učinkovitost — če ga izvedemo pravilno.
Kaj se v telesu sploh dogaja?
Človeško telo deluje po notranjem ritmu, imenovanem cirkadiani ritem, ki uravnava budnost in spanec. Poleg tega obstaja še t. i. homeostatski pritisk spanja, ki pomeni, da se skozi dan postopno povečuje potreba po spanju. Dalj časa kot smo budni, večja je utrujenost. Zato se pogosto ravno v zgodnjem popoldnevu pojavi padec energije. Krepčilni spanec ta pritisk začasno zmanjša in omogoči, da se možgani za kratek čas “resetirajo”.
Zakaj naj traja le 10–20 minut?
Spanje poteka v več fazah. Na začetku gre za lažji spanec, kasneje pa preidemo v globlje faze. Pri krepčilnem spanju želiš ostati v začetni fazi, saj ta omogoča hitro obnovo energije, ne da bi povzročila občutek teže ali zmedenosti.
Najbolje ga je umestiti v zgodnje popoldne, ko telo naravno preide v fazo nižje budnosti. Pomaga tudi, če si za kratek počitek ustvariš mirno okolje — z manj svetlobe in motenj — ter si nastaviš alarm, da ne zaspiš predolgo.
Če krepčilni spanec traja predolgo, se lahko zbudiš sredi globlje faze, kar povzroči pojav, imenovan spalna inercija — občutek počasnosti, zmedenosti in dodatne utrujenosti.
Kako vpliva na možgane?
Raziskave s področja znanosti o spanju kažejo, da lahko kratek spanec izboljša delovanje možganov. Najbolj opazne spremembe so pri pozornosti, sposobnosti ohranjanja informacij in hitrosti razmišljanja. Učinek krepčilnega spanca lahko traja še več ur po prebujanju, zato ni presenetljivo, da ga uporabljajo tudi ljudje z zelo zahtevnimi urniki.
