12. marec je v Sloveniji poseben dan, saj praznujemo gregorjevo.
Po ljudskem izročilu velja za »slovenski praznik zaljubljencev«, saj naj bi se na ta dan ptički ženili, kar simbolizira prebujanje ljubezni in novega življenja v naravi.
Hkrati gregorjevo napoveduje konec dolge zime in prihod svetlejših, daljših dni, saj se je po starem julijanskem koledarju prav na ta dan začela pomlad.
Izvor in pomen praznika
Gregorjevo je dobilo ime po papežu Gregorju I. Velikem, ki je v 6. stoletju reformiral koledar – imenujemo ga gregorijanski koledar in ga uporabljamo še danes. V preteklosti so slovenski obrtniki ta dan praznovali kot začetek del na prostem, saj so s tem dnem prenehali uporabljati umetno razsvetljavo pri delu.
Med najbolj znanimi običaji, povezanimi s tem praznikom, je spuščanje gregorčkov – majhnih ladjic ali hišic s svečkami po vodi. Ta običaj ima predkrščanske korenine, saj so ljudje v preteklosti na ali v vodo spuščali ogenj kot simbol prehoda iz starega v novo leto ter obnove narave. S tem so se poslovili od temne zime in pozdravili svetlobo prihajajoče pomladi. Včasih so v vodo metali tudi goreče trske ali druge predmete, ki so simbolizirali prehod iz temne zime v svetlejšo pomlad.
Gregorjevo in ljubezen
Gregorjevo danes pogosto primerjajo z valentinovim, saj se na ta dan praznuje ljubezen in pomladno prebujanje narave. Ljudska modrost pravi, da se na gregorjevo »ženijo ptički«, kar pomeni, da se v tem času začenja paritvena sezona ptic. Zaradi tega je praznik že dolgo povezan z ljubeznijo in je bil v preteklosti priložnost, ko so si mladi izmenjevali pozornosti in ljubezenska sporočila.
Nekateri viri navajajo, da so dekleta včasih ta dan opazovala ptice – prva ptica, ki so jo videle, naj bi napovedovala značaj njihovega bodočega moža. Prav tako so si zaljubljenci nekoč podarjali majhna darilca, kot so ročno izdelani okraski ali preprosti šopki prvih spomladanskih cvetlic.
Običaji in praznovanja danes
Čeprav gregorjevo ni uradni praznik, se v številnih krajih po Sloveniji še vedno ohranjajo tradicionalni običaji. Najbolj znano je spuščanje gregorčkov, ki poteka v različnih krajih po Sloveniji. Še posebej otroci v tem času izdelujejo ladjice in hišice, jih okrasijo ter jih z lučkami spustijo v reke in potoke, kar ustvari prav posebno vzdušje.
