Od 16. do 22. septembra poteka Evropski teden mobilnosti, ki tudi letos nosi geslo Mobilnost za vse!
Poseben poudarek kampanje je medgeneracijska pravičnost oziroma vprašanje, kako urediti promet, da bo dostopen ljudem različnih starosti in bo upošteval tudi potrebe prihodnjih generacij.
Slovenija se pobudi pridružuje že petindvajsetič. Sodelujoče občine v tem tednu spodbujajo hojo, kolesarjenje, uporabo javnega prevoza in druge možnosti, ki lahko zmanjšajo uporabo avtomobilov.
Enaka rešitev ne ustreza vsem
Način, kako se ljudje vsak dan premikajo, je odvisen od starosti, kraja bivanja in njihovih obveznosti. Otrok potrebuje varno pot v šolo, dijak in študent zanesljivo povezavo do kraja izobraževanja, odrasli dostop do službe, starejši pa prevoz, ki jim omogoča čim več samostojnosti.
Tudi obstoj povezave še ne pomeni, da je ta zares uporabna. Avtobus, ki vozi le nekajkrat na dan, številnim ne omogoča pravočasnega prihoda v šolo ali službo. Podobno velja za kolesarsko pot, ki se konča pred nevarnim križiščem.
V večjih mestih so pogosti izzivi prometni zastoji, pomanjkanje prostora ter varnost pešcev in kolesarjev. V manjših krajih in na podeželju pa so razdalje daljše, javni prevoz redkejši in odvisnost od avtomobila pogosto večja. Dostopna mobilnost zato zahteva različne rešitve, prilagojene konkretnemu okolju in ljudem, ki tam živijo.
Zakaj je trajnostna mobilnost pomembna za okolje?
Promet ustvari skoraj četrtino evropskih izpustov toplogrednih plinov, več kot 70 odstotkov izpustov znotraj prometnega sektorja pa izvira iz cestnega prometa. Zmanjševanje prometnih izpustov je zato pomemben del prizadevanj za omejevanje podnebnih sprememb.
V Sloveniji z osebnim avtomobilom opravimo več kot dve tretjini vseh poti. Del teh poti je mogoče nadomestiti s hojo ali kolesarjenjem, pri katerih med premikanjem ne nastajajo neposredni izpusti. K zmanjšanju porabe goriva in izpustov lahko prispeva tudi javni prevoz, zlasti kadar eno vozilo hkrati prepelje večje število potnikov.
Manj avtomobilskega prometa lahko pomeni tudi manj onesnaženega zraka in prometnega hrupa. Zmanjša se lahko potreba po prostoru za ceste in parkirišča, zato ga je mogoče nameniti drevesom, parkom, širšim pločnikom ali varnejšim kolesarskim potem.
Okoljskih težav prometa sicer ne morejo rešiti samo odločitve posameznikov. Hoja, kolesarjenje in javni prevoz lahko postanejo običajna izbira šele takrat, ko so poti varne, povezave dovolj pogoste in postajališča dostopna.
Več kot sto sodelujočih občin
Sodelovanje v Evropskem tednu mobilnosti je letos potrdilo več kot sto slovenskih občin. Njihovi programi se razlikujejo glede na lokalne prometne razmere ter vključujejo dejavnosti, povezane s hojo, kolesarjenjem, javnim prevozom, skupnimi vožnjami in urejanjem javnega prostora.
Nekatere občine preizkušajo šolske ulice, aktivne poti v vrtce in šole, prevoze na klic ali začasne omejitve avtomobilskega prometa. Teden se 22. septembra konča z dnevom brez avtomobila, ko številni kraji pripravijo dodatne dejavnosti in del prostora začasno namenijo pešcem ter kolesarjem.
Takšni ukrepi omogočajo, da prebivalci preizkusijo drugačen način premikanja, občine pa preverijo, kako bi določena sprememba delovala v praksi.
Spremembe se ne končajo po enem tednu
Evropski teden mobilnosti je časovno omejena kampanja, vendar naj bi bile njene posledice dolgoročnejše. Posamezen dogodek ne more odpraviti pomanjkljivih povezav ali nevarnih poti. Lahko pa opozori na težave in omogoči preizkus rešitev, ki se pozneje ohranijo.
Odločitev za hojo, kolesarjenje ali javni prevoz je lažja tam, kjer so te možnosti varne, zanesljive in dostopne. Mobilnost za vse zato ni odvisna samo od ravnanja posameznikov, ampak tudi od tega, kako so urejeni promet, javni prostor in povezave med kraji.
