Drama

DRAMA ALERT! KAKO PREŽIVETI DRAMO MED PRIJATELJI?

V vsaki prijateljski skupini se prej ali slej zgodi – drama.

 

Nekdo nekaj reče, drugi nekaj narobe razume, tretji o tem govori naprej in bum: nenadoma nihče ne ve več, zakaj je sploh prišlo do težav, vsi pa imajo slab občutek.

 

Zakaj so skupine tako pogosto “magnet” za konflikte? In pomembneje – ali se drami sploh lahko izognemo?

 

Drama

 

Zakaj sploh pride do drame?

 

Drama v skupinah prijateljev se pogosto pojavi zato, ker smo si med seboj različni — nekdo je bolj občutljiv, nekdo bolj direkten, nekdo hitro sklepa, drugi se hitro zapre vase. Brez jasne komunikacije lahko to hitro vodi v nesporazume.

 

Velik del drame izhaja tudi iz strahu pred izključenostjo. Ko smo del skupine, želimo pripadati, zato hitro pretirano analiziramo malenkosti: kdo je koga povabil, kdo je komu všečkal objavo, kdo se zjutraj ni oglasil. Majhne stvari lahko dobijo prevelik pomen.

 

Napetosti nastanejo tudi, ko se skupina spreminja. Nova oseba, odmik starega prijatelja ali različni interesi porušijo ravnotežje, in če o tem ne govorimo, se hitro rodi občutek ljubosumja ali izrinjenosti.

 

Pogosto pa so vzrok drame preprosto napačne informacije — nekaj je narobe razumljeno, napol povedano ali ponesrečeno preneseno dalje. Svoje doda še pasivna agresija, ignoriranje ali napačno interpretirane objave na družbenih omrežjih, ki hitro ustvarijo vtis, da je nekdo “proti nam”, čeprav to mogoče sploh ni res.

 

Drama

 

Kako se drami izogniti (ali jo vsaj zmanjšati)?

 

Ne sklepaj prehitro

Veliko drame nastane samo zato, ker si nekaj razlagamo narobe. Namesto da takoj domnevaš, da je nekdo jezen nate, ga/jo preprosto vprašaj: “Ej, sem to narobe razumel/a?” Večino zapletov reši iskren in spoštljiv pogovor.

 

Povej, kaj te moti – brez napadanja

Težave ne izginejo, če jih ignoriraš. In ne rešijo se, če se razjeziš. Najbolj deluje miren pogovor, v katerem poveš, kako se počutiš, ne pa kaj je “drugi naredil narobe”.

 

Ne deli stvari, ki niso tvoje

Če ti nekdo nekaj zaupa, to ni material za skupinski chat. Čim manj širjenja govoric, tem manj drame. Ljudje se počutijo varne tam, kjer vedo, da njihove besede ne bodo obkrožile polovico šole.

 

Sprejmi, da se prijateljstva spreminjajo

Če tvoj prijatelj preživlja več časa še s kom drugim, to ne pomeni, da ti nisi več pomemben/a. Prijateljstva rastejo, se širijo in včasih menjajo obliko. To je čisto normalno, ne pa razlog za paniko.

 

Ne posreduj med dvema sprtima prijateljema

Če se vmešaš v prepir drugih, te skoraj vedno potegne na eno stran, pa čeprav nočeš. Na koncu je drame samo več. Naj raje oni uredijo svoje stvari sami – brez dodatnih gledalcev.

 

Postavi meje, če jih potrebuješ

Če ti skupina postane preveč naporna ali se počutiš izžet/a, je čisto OK, da rečeš: “Rabim malo prostora.” Pravi prijatelji bodo to razumeli. Ni ti treba biti tisti, ki nosi dinamiko cele skupine na svojih ramenih.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma – Srednja šola za gostinstvo in turizem

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma – Srednja šola za gostinstvo in turizem

Poklic se predstavi:

Inženir telekomunikacij

Inženir telekomunikacij

Smer se predstavi:

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – GIM

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – GIM

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...