Vremenska čudesa

ALI LAHKO RES DEŽUJEJO RIBE? NENAVADNA VREMENSKA ČUDESA

Vreme je nekaj, kar nas spremlja vsak dan – sonce, dež, sneg, veter … običajne stvari, ki nas redko presenetijo.

 

A narava ima v rokavu tudi nekaj nenavadnih trikov, ki so tako bizarni, da zvenijo kot prizori iz znanstvenofantastičnih filmov.

 

Si predstavljaš, da bi te med sprehodom ujel dež, kjer iz neba padajo ribe? Ali da bi se na nebu pojavila mavrica, ki izgleda kot goreči plamen?

 

Živalski dež

 

Si predstavljaš, da se sprehajaš po dežju in namesto kapljic iz neba padajo ribe? Včasih, predvsem med močnimi nevihtami, lahko tornadi ali močni vetrovi s tal poberejo manjše živali, kot so ribe, žabe in celo rake, ter jih odvržejo več kilometrov stran. Takšni “živalski nalivi” so bili opaženi v različnih delih sveta, na primer v Hondurasu, kjer vsako leto poročajo o dežju rib, znanem kot Lluvia de Peces.

 

Vremenska čudesa

 

Kroglasta strela

 

Večina nas pozna običajne strele – tiste svetleče črte, ki presekajo nebo med nevihto. A obstaja še ena bolj redka in precej strašljiva različica: kroglasta strela. Ta pojav izgleda kot svetleča krogla, ki lebdi nad tlemi, se počasi premika in nato eksplodira. Čeprav znanstveniki še vedno ne vedo točno, zakaj nastane, so jo ljudje večkrat opazili med nevihtami.

 

Dvojne, trojne in celo “ognjene” mavrice

 

Mavrica po dežju je že sama po sebi čudovit prizor, a včasih se lahko pojavi dvojna ali celo trojna mavrica. Še bolj nenavadna pa je t. i. ognjena mavrica, ki sploh ni prava mavrica, temveč redko optično zrcaljenje sončne svetlobe skozi ledene kristale v visokih oblakih. Videti je, kot da bi se oblaki prižgali v barvah!

 

Vremenska čudesa

 

Snežni valji

 

V mrzlih, vetrovnih razmerah lahko narava ustvari nekaj, kar izgleda kot popolno zvite snežne rolice. Ti snežni valji nastanejo, ko močan veter potisne plast rahlega snega po ledu ali trdi snežni podlagi. Valji se zvijajo, podobno kot če bi ti valjal_a testo za pico, dokler ne nastanejo prave “snežne palačinke”. Nenavadno je, da so pogosto votli, saj se notranji sloji hitreje stopijo ali odpihnejo.

 

Roza sneg, ki diši po lubenici

 

Da, sneg je lahko tudi roza! Ta lubenici podoben sneg se pojavi poleti na visokih gorskih območjih, kjer se razmnožijo mikroskopske alge (Chlamydomonas nivalis). Poleg nenavadne roza barve oddajajo blag vonj po lubenici. Čeprav izgleda privlačno, takšnega snega nikakor ne smemo jesti, saj lahko povzroči želodčne težave.

 

Vremenska čudesa

 

Prašni vrtinec

 

Si že kdaj videl_a, kako se prah ali listje zavrti v majhnem vrtincu? Temu pojavu pravimo prašni vrtinec, čeprav ni povezan s pravimi tornadi. Nastane na vročih, suhih območjih, ko se topli zrak hitro dvigne in začne vrtinčiti. Včasih so ti vrtinci tako močni, da dvignejo lažje predmete in jih vrtijo več metrov visoko!

 

Svetlikajoče morje

 

Ko govorimo o vremenu, ne smemo pozabiti na nenavadne pojave na morju. Ena izmed najbolj osupljivih stvari je “mlečno morje”, ko se nočno morje zasveti v beli ali modrikasti barvi. Ta pojav povzročajo bioluminiscentne bakterije, ki ob premikih vode začnejo svetiti. Pomorščaki so stoletja poročali o teh skrivnostnih “svetlobnih oceanih”, znanstveniki pa so šele pred kratkim potrdili njihov izvor.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Krško-Sevnica – Srednja šola Krško

Šolski center Krško-Sevnica – Srednja šola Krško

Poklic se predstavi:

Vzgojitelj otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju

Vzgojitelj otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju

Smer se predstavi:

USTVARJALEC MODNIH OBLAČIL – SSI

USTVARJALEC MODNIH OBLAČIL – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...