Pet ur spanja se morda na prvi pogled zdi dovolj.
Saj preživiš dan, ne zaspiš med poukom, mogoče celo odpišeš test. A vprašanje ni, ali lahko preživiš s petimi urami. Vprašanje je, koliko te to stane.
Pri mladostnikih je spanec neposredno povezan s koncentracijo, spominom, razpoloženjem in sposobnostjo odločanja. In vse to vpliva na šolski uspeh.
Koliko spanja dejansko potrebuješ?
Strokovnjaki priporočajo, da mladostniki med 14. in 18. letom spijo približno osem do deset ur na noč. Razlog za to je predvsem razvoj možganov. V adolescenci se možgani še intenzivno preoblikujejo, še posebej predeli, povezani z načrtovanjem, impulzi in dolgoročnim razmišljanjem.
Pet ur spanja pomeni kronično pomanjkanje spanja. Telo se sicer lahko prilagodi na občutek utrujenosti, vendar kognitivne sposobnosti kljub temu upadajo.
Kaj se dogaja v možganih med spanjem?
Med spanjem se utrjuje spomin. Informacije, ki si jih čez dan pridobil/a, se “premeščajo” iz kratkoročnega v dolgoročni spomin. Če skrajšaš spanec, prekineš ta proces.
Raziskave kažejo, da so dijaki, ki so pred testom spali vsaj osem ur, dosegali boljše rezultate kot tisti, ki so ostali pokonci do pozne noči in ponavljali snov. Učenje do treh zjutraj lahko ustvari občutek produktivnosti, a možgani brez spanja informacij ne utrdijo učinkovito.
Spanec vpliva tudi na prefrontalni korteks, del možganov, ki skrbi za koncentracijo, logično razmišljanje in samokontrolo. Ko si neprespan/a, ta del deluje slabše. To pomeni več napak, slabšo zbranost in težje reševanje zahtevnih nalog.
Zakaj se ti zdi, da si “čisto v redu”?
Zanimivo je, da ljudje ob kroničnem pomanjkanju spanja pogosto podcenjujejo, kako utrujeni so. Subjektivni občutek se stabilizira, objektivne meritve pozornosti in reakcijskega časa pa še naprej upadajo.
To pomeni, da se lahko počutiš “normalno”, medtem ko so tvoje kognitivne sposobnosti primerljive z nekom, ki je spal bistveno manj, kot je optimalno.
Spanec in razpoloženje
Pomanjkanje spanja ne vpliva le na ocene, ampak tudi na čustva. Neprespani možgani močneje reagirajo na negativne dražljaje. To pomeni več razdražljivosti, več stresa in več občutka preobremenjenosti. Če si že pod pritiskom zaradi šole, lahko pomanjkanje spanja občutek še okrepi. Nastane začaran krog: več stresa pomeni slabši spanec, slabši spanec pomeni več stresa.
Zakaj je premalo spanja slaba strategija za učenje?
Pet ur spanja je morda dovolj za preživetje dneva, ni pa dovolj za optimalno delovanje možganov. Če želiš boljšo koncentracijo, boljše pomnjenje in stabilnejše razpoloženje, je spanec ena najcenejših in najučinkovitejših strategij.
Včasih je najbolj produktivna odločitev ta, da greš prej spat.
