Če ima naš pes v parku vedno istega pasjega družabnika ali mačka najraje spi ob isti drugi mački, se lahko hitro vprašamo: ali imajo živali lahko najboljše prijatelje?
Odgovor ni čisto preprost, je pa zelo zanimiv. Živali prijateljstva verjetno ne razumejo na enak način kot ljudje. Ne pošiljajo si sporočil, ne delajo skupnih selfijev in si ne rečejo “bestie”.
Kljub temu pa pri številnih vrstah raziskovalci opažajo močne vezi, izbrane družabnike in odnose, ki lahko trajajo dlje časa.
Kaj pomeni prijateljstvo pri živalih?
Ko govorimo o prijateljstvu med živalmi, moramo biti malo previdni. Ne moremo jih kar neposredno primerjati z ljudmi, saj ne vemo natančno, kako živali doživljajo svoje odnose. Lahko pa opazujemo njihovo vedenje.
Nekatere živali z določenimi posamezniki preživijo več časa kot z drugimi. Skupaj počivajo, se igrajo, si čistijo kožuh ali perje, si pomagajo pri nevarnosti ali se iščejo, ko so ločene. Takšno vedenje kaže, da odnosi v živalskem svetu niso vedno naključni.
Pri nekaterih vrstah je to še posebej očitno. Šimpanzi se na primer med seboj negujejo, delfini tvorijo zapletene socialne skupine, nekatere ptice sodelujejo pri skrbi za mladiče, vampirski netopirji pa si lahko celo delijo hrano.
Zakaj bi živali sploh potrebovale prijatelje?
Prijateljstvo se pri ljudeh pogosto povezuje s pogovorom, zaupanjem in občutkom, da nas nekdo razume. Pri živalih ima lahko podobna bližina tudi zelo praktične koristi.
Družabnik lahko pomeni večjo varnost, lažje iskanje hrane, pomoč pri mladičih ali manj stresa. V skupini je pogosto lažje preživeti, če imaš ob sebi posameznika, s katerim imaš stabilen odnos.
To ne pomeni, da so živalski odnosi samo “koristni”. Pri mnogih živalih je videti, da bližina ni pomembna samo zaradi preživetja, ampak tudi zaradi občutka varnosti in pripadnosti skupini.
Nekatere živali si družbo izbirajo
Zanimivo je, da živali niso vedno enako povezane z vsemi člani svoje skupine. Tako kot v razredu ali družbi tudi pri njih obstajajo posamezniki, ki se pogosteje držijo skupaj.
To lahko pomeni, da drug ob drugem počivajo, se skupaj premikajo, se igrajo ali si pomagajo. Pri nekaterih živalih raziskovalci celo spremljajo socialne mreže: kdo se s kom največ druži, kdo je v skupini bolj povezan in kateri odnosi trajajo dlje časa.
Z drugimi besedami: tudi v živalskem svetu ni vseeno, s kom sediš pri “malici”.
Živalska prijateljstva so lahko zelo različna
Pri šimpanzih je negovanje pomemben del družabnega življenja. Ko si čistijo kožuh, ne gre samo za odstranjevanje umazanije ali zajedavcev, ampak tudi za utrjevanje vezi.
Pri delfinih so odnosi pogosto zapleteni, saj živijo v skupinah, kjer posamezniki sodelujejo, se povezujejo in prepoznavajo druge člane skupine.
Vampirski netopirji imajo enega najbolj nenavadnih primerov sodelovanja: če eden od njih ne najde hrane, mu lahko drug netopir pomaga tako, da z njim deli obrok.
Tudi pri domačih živalih lahko opazimo navezanost. Psi imajo lahko najljubše pasje družabnike, mačke lahko izberejo drugo mačko, ob kateri se počutijo varno, konji pa pogosto razvijejo močne vezi z določenimi člani črede.
Kaj pa prijateljstva med različnimi vrstami?
Verjetno si že videl_a posnetke psa in račke, mačke in jelena ali koze in konja, ki delujejo kot najbolj nenavaden par prijateljev. Takšni primeri se res dogajajo, predvsem pri domačih živalih, v zavetiščih, živalskih vrtovih ali okoljih, kjer živali veliko časa preživijo skupaj.
Pri tem je dobro ostati malo previden. Včasih ljudje v živalsko vedenje hitro vpišemo človeška čustva. Če sta dve živali skupaj videti prikupno, to še ne pomeni nujno, da odnos doživljata enako kot ljudje prijateljstvo.
Vseeno pa takšni primeri pokažejo, da se lahko živali navadijo druga na drugo, iščejo bližino in včasih razvijejo presenetljivo močne povezave.
Ali živali pogrešajo svoje prijatelje?
Pri nekaterih socialnih živalih lahko ločitev od znanega družabnika povzroči spremembe v vedenju. Žival lahko postane nemirna, manj aktivna ali išče drugega posameznika. To ne pomeni, da lahko z gotovostjo rečemo, da pogreša na povsem enak način kot človek, kaže pa, da ji odnos nekaj pomeni.
Živali ne morejo povedati, kaj čutijo, zato moramo sklepati iz njihovega vedenja. A prav to vedenje nam pogosto pokaže, da odnosi v živalskem svetu niso samo naključna bližina.
