Primerjanje z drugimi

ZAKAJ SE PRIMERJAMO Z DRUGIMI – IN KAKO TO SPREMENITI

Skoraj vsak od nas se je že kdaj primerjal z nekom drugim.

 

Vidiš dosežke sošolca, videz vplivneža, objavo nekoga na Instagramu… in v tebi se nekaj premakne. Morda te malo stisne v želodcu. Morda začneš dvomiti vase.

 

V trenutku se ti zazdi, da ti manjka tisto, kar imajo oni: boljši videz, večji krog prijateljev, več samozavesti, bolj zanimivo življenje.

 

Primerjanje je nekaj, kar počnemo skoraj samodejno – ne da bi se zavedali. Ampak zakaj? In kaj to naredi našemu počutju? Še bolj pomembno pa je vprašanje: ali se lahko tega vzorca postopoma odvadimo?

 

Primerjanje z drugimi

 

Primerjanje kot del človeške narave

 

Socialna primerjava je normalen del razvoja identitete. Psiholog Leon Festinger je že v 50. letih prejšnjega stoletja ugotovil, da ljudje svojo vrednost in sposobnosti pogosto ocenjujemo v primerjavi z drugimi, še posebej v negotovih ali novih okoliščinah.

 

Do določene mere je primerjanje lahko celo koristno – spodbuja rast, učenje in samorefleksijo. Težava pa nastane, ko se začnemo primerjati z idealiziranimi podobami, s “popolnimi” življenji, ki jih vidimo na družbenih omrežjih, ali ko primerjanje postane vir tesnobe in občutka manjvrednosti.

 

Primerjanje z drugimi

 

Kako primerjanje vpliva nate – pa tega sploh ne opaziš

 

Ko primerjaš svoje življenje z nekom drugim – še posebej z nekom, ki ga vidiš le na Instagramu ali TikToku – primerjaš svojo resničnost z njihovo “izbrano resničnostjo”.

 

In kaj se zgodi?

  • Začneš dvomiti vase.
  • Zdi se ti, da nikoli nisi dovolj dober_ra.
  • Izgubiš motivacijo za stvari, ki so ti prej veliko pomenile.
  • Ne upaš začeti nečesa novega, ker imaš občutek, da so drugi že pred tabo.

 

Poleg tega pogosto primerjamo sebe z ljudmi, ki živijo povsem drugačno zgodbo. Imajo druge pogoje, drugačne cilje, svoje prednosti – in tudi svoje težave, ki jih ti sploh ne vidiš.

 

Primerjanje z drugimi

 

Kako se nehati primerjati z drugimi (ali pa vsaj manj)

 

Popolnoma se izogniti primerjanju skoraj ne gre – je del človeške narave. Lahko pa se naučiš, kako ga opaziti, razumeti in z njim bolje ravnati. Ključ je v tem, da začneš svojo vrednost graditi na tem, kar ti verjameš, da je pomembno – ne na tem, kar pričakuje okolica.

 

Tukaj je nekaj konkretnih korakov, ki ti lahko pomagajo:

 

Opazi, kdaj se primerjaš.

Kateri trenutki sprožijo to? Je to med scrollanjem po Instagramu? Ko slišiš, da je nekdo dobil boljšo oceno? Že to, da prepoznaš te trenutke, je velik korak naprej.

 

Vprašaj se, kaj je zate res pomembno.

Ne kaj je “v trendu”, ampak kaj tebi daje občutek smisla. Kaj ti je zares vredno?

 

Postavi si svoje cilje.

Ne tiste, ki jih vidiš pri drugih ali jih od tebe pričakuje okolica. Vprašaj se: kaj zame pomeni napredek? Kaj bi rad_a dosegel_la – ne zato, da bi navdušil_a druge, ampak zato, da bi bil_a ponosen_na nase?

 

Vadi hvaležnost.

Ni treba, da si vsak dan navdušen_a nad življenjem. Ampak ko začneš opažati stvari, ki jih imaš – ljudi, ki te razumejo, trenutke, ki ti nekaj pomenijo, stvari, ki jih znaš – začneš nase gledati z več spoštovanja.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Antonio Sema Piran

Gimnazija Antonio Sema Piran

Poklic se predstavi:

Gasilec

Gasilec

Smer se predstavi:

LESARSKI TEHNIK – SSI

LESARSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...