Verjetno poznaš tisti občutek, ko po naključju naletiš na staro objavo, TikTok, profilno sliko ali story izpred nekaj let — in si želiš, da tega ne bi videl/a ali sploh objavil/a.
Zakaj sem to objavil/a? Zakaj tak opis? Zakaj ta filter? Zakaj sem mislil/a, da je to dobra ideja?
Stare objave znajo biti neprijetne. Ne nujno zato, ker bi bilo z njimi objektivno kaj grozno narobe, ampak zato, ker se zdi, kot da gledaš neko prejšnjo verzijo sebe. Nekoga, ki ti je znan, ampak hkrati malo tuj.
In ravno to je zanimivo: mogoče “cringe” ni dokaz, da si bil/a čuden/a. Mogoče je samo dokaz, da si se spremenil/a.
Ko naletiš na objavo, ki bi jo najraje pozabil/a
Včasih je dovolj ena stara fotografija. Ali objava z zelo dramatičnim opisom. Ali video, za katerega si bil/a takrat prepričan/a, da je res dober. Mogoče celo komentar, ki si ga napisal/a popolnoma resno, danes pa bi ga najraje izbrisal/a iz zgodovine.
Takšni trenutki so neprijetni, ker nas ujamejo nepripravljene. Naenkrat se srečamo s svojim starim načinom razmišljanja, oblačenja, govorjenja, poziranja, humorja ali izražanja. In pogosto se nam zdi vse skupaj malo preveč.
A to ne pomeni nujno, da je bilo s staro objavo kaj narobe. Takrat je verjetno ustrezala tebi. Tvojemu okusu, družbi, trenutnemu razpoloženju ali ideji o tem, kako se želiš pokazati svetu. Danes pa si drugačen/a. In zato jo vidiš drugače.
Zakaj se ob starih objavah počutimo tako neprijetno?
V najstniških letih se človek precej hitro spreminja. Spreminjajo se interesi, glasbeni okus, način oblačenja, humor in tudi to, kaj se nam zdi pomembno.
Zato se lahko ob starih objavah včasih počutimo, kot da gledamo skoraj drugo osebo. Ne zato, ker bi bilo z objavo kaj narobe, ampak ker nas spomni na obdobje, ko smo svet videli nekoliko drugače.
Kar nam je bilo takrat povsem normalno, se nam danes morda zdi nenavadno ali celo malo nerodno. A pogosto ne gre toliko za samo objavo kot za razliko med tem, kdo smo bili takrat, in kdo smo danes.
“Cringe” in distanca
Beseda “cringe” običajno zveni kot nekaj slabega. Kot da je neka objava, izjava ali faza dokaz, da smo bili nekoč popolnoma brez okusa.
Ampak mogoče je cringe tudi nekaj drugega: znak, da imamo do sebe iz preteklosti distanco.
Če ti je danes nerodno zaradi nečesa, kar ti je bilo nekoč všeč, pomeni, da se je tvoj pogled spremenil. Mogoče imaš drugačen smisel za humor. Mogoče bolj veš, kaj želiš deliti z drugimi. Mogoče si bolj samozavesten/a. Mogoče se samo bolje poznaš.
To ne pomeni, da se moraš svojemu staremu jazu posmehovati. Lahko ga samo pogledaš kot nekoga, ki je takrat pač poskušal ugotoviti, kdo je. In to je popolnoma normalno.
Internet pa ne pozablja tako hitro
Včasih so bile nerodne faze bolj skrite. Ostale so v starih albumih, dnevnikih, šolskih zvezkih ali spominih prijateljev. Danes pa veliko več stvari ostane na telefonu, v arhivih, v spominih aplikacij, v starih profilih ali celo na screenshotih.
Zato se zdi, kot da nas prejšnje verzije sebe ves čas dohitevajo. Aplikacija ti pokaže “na ta dan pred tremi leti”, nekdo najde star komentar, sam/a odpreš star pogovor — in nenadoma si spet tam.
To je ena od posebnosti odraščanja na internetu. Ne spreminjamo se samo mi, ampak za sabo puščamo tudi sledove svojih prejšnjih verzij.
In te sledove je včasih težko gledati z nežnostjo.
Ali moraš stare objave izbrisati?
Ni nujno. Nekatere objave lahko izbrišeš ali arhiviraš, ker ti preprosto ne ustrezajo več. To je popolnoma v redu. Tvoj profil ni muzej, v katerem mora ostati vsak dokaz tvojega življenja.
Po drugi strani pa ni treba izbrisati vsega, kar ti je malo nerodno. Stare objave so lahko tudi opomnik, da si imel/a različne faze, zanimanja, načine izražanja in ideje o sebi. Nekatere so bile mogoče res malo nerodne, ampak so bile del odraščanja.
Dobro vprašanje zato ni samo: “Ali mi je to še vedno všeč?” ampak tudi: “Ali me moti, da je to še vedno javno?” Če je odgovor ja, objavo lahko odstraniš. Če je odgovor ne, jo lahko pustiš kot majhen dokaz, da si se vmes spremenil/a.
