Zadrega

ZADREGA JE VEDNO VEČJA V NAŠI GLAVI

Skoraj vsakdo je že doživel trenutek zadrege: napačna beseda pred razredom, neroden gib, komentar, ki ni izpadel tako, kot je bilo mišljeno.

 

V takih trenutkih se pogosto pojavi zelo močan občutek, da so vse oči uprte v nas in da si bodo drugi ta trenutek zapomnili še dolgo.

 

Ta občutek je izjemno prepričljiv, vendar večinoma ne odraža resničnega dogajanja.

 

Zadrega

 

Učinek žarometa (“spotlight effect”)

 

Psihologi pojav, ko precenjujemo, koliko pozornosti nam namenjajo drugi, imenujejo “učinek žarometa”. Ker sami sebe doživljamo kot središče lastne izkušnje, imamo občutek, da smo ves čas pod žarometi. V resnici pa ima večina ljudi večino pozornosti usmerjene vase, v svoje misli, skrbi in vtise.

 

Zato se situacije, ki so nam izjemno neprijetne, drugim pogosto zdijo nepomembne ali pa jih sploh ne opazijo. Kar je za posameznika zelo intenzivno, je za okolico običajno le bežen trenutek.

 

Zakaj je sram tako močno čustvo

 

Sram in zadrega imata pomembno vlogo v družbenem življenju. Pomagata nam zaznati družbena pravila in nas opozarjata, kdaj bi lahko izstopali ali prestopili meje. Težava nastane, ko možgani pretiravajo pri zaznavanju nevarnosti.

 

V trenutkih zadrege telo pogosto reagira podobno kot ob stresu: pospeši se srčni utrip, zardimo, misli se zožijo, pozornost pa usmerimo izključno nase. Zaradi te telesne reakcije se zdi situacija večja in pomembnejša, kot je v resnici.

 

Zadrega

 

Zakaj drugi opazijo manj, kot mislimo

 

Raziskave kažejo, da si opazovalci tuje neprijetne trenutke zapomnijo bistveno manj, kot si jih zapomni oseba, ki zadrego doživlja. Ljudje si redko zapomnijo točne besede, mimiko ali trajanje dogodka, še redkeje pa o tem razmišljajo kasneje.

 

Pogosto nas je sram predvsem zaradi domišljije. Ne zaradi tega, kar se je zgodilo, temveč zaradi tega, kar mislimo, da si drugi mislijo o nas. Teh misli ne moremo preveriti, a jih kljub temu doživljamo kot dejstvo.

 

Kako se odnos do sramu sčasoma spremeni

 

Z leti se občutek, da smo ves čas opaženi, pri večini ljudi zmanjša. Več izkušenj prinese bolj realno oceno pozornosti okolice in manj osredotočenosti nase. Sram ne izgine, vendar postane manj obremenjujoč in hitreje mine. To ne pomeni, da zadrega izgubi pomen, ampak da jo lažje postavimo v širši kontekst vsakdanjih situacij.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Jesenice

Gimnazija Jesenice

Poklic se predstavi:

Inštalater plinskih naprav

Inštalater plinskih naprav

Smer se predstavi:

STROJNI MEHANIK – SPI

STROJNI MEHANIK – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...