V naših možganih se nahaja okrog 86 milijard možganskih celic, ki komunicirajo prek 150 bilijonov sinaps.
Zakaj se je torej včasih tako težko naučiti periodni sistem, se spomniti versajske mirovne pogodbe ali si zapomniti angleške nepravilne glagole?
Znanstveniki pravijo, da je težava v tem, kako se učimo. Pomembno je tudi, da najdemo način učenja, ki ustreza našemu učnemu stilu. Znanost o učenju, ki temelji na našem razumevanju nevroznanosti, trdi, da številne tradicionalne strategije učenja ne upoštevajo delovanja naših možganov. Nekatere raziskave so pokazale, da najbolje absorbiramo informacije, ko je naša zavest popolnoma osredotočena na neko dejavnost ali temo.
Kako si najlažje zapomniti informacije?
Pomnjenje je potrebno za učenje, vendar mnoge stare metode ne delujejo, trdijo znanstveniki učenja. Raziskave so pokazale, da je ponovno branje učbenikov in zapiskov precej neučinkovita tehnika pomnjenja. Precej boljše strategije so uporaba kartic in kvizov, na primer zastavljanje morebitnih esejskih vprašanj ali izmišljanje matematičnih in naravoslovnih problemov, ki jih želiš rešiti. Znanstveniki svetujejo tudi, da pri tem uporabljamo diagrame in miselne vzorce ter da nove informacije povezujemo z gradivom, ki ga že poznamo. Novo in staro znanje bi moralo biti vedno povezano. Možgani, ki prepoznajo že eno samo besedo, namreč aktivirajo spominske vzorce v možganski skorji in prikličejo informacije, ki smo jih že shranili.
Ponavljanje je pomembno!
Ponavljanje velikokrat res ni zabavno, ampak kljub temu lahko učenje iste snovi znova in znova ohranja zanimanje možganov, če se izvaja pravilno. Glede na raziskave je trik v uporabi pravilnih metod pomnjenja, ki omogočajo, da informacije ostajajo. Hipokampus, ki igra pomembno vlogo pri učenju in pomnenju, sicer daje prednost odkrivanju in obdelavi novih informacij, ampak tudi ponavljanje lahko strukturiraš na nove načine in tako ohraniš zanimanje. Gradivo lahko spremeniš v pesmi, si izmisliš asociativne igre ali pa uporabiš plakate in druge vizualne pripomočke.
Razdeljevanje v manjše sklope olajša pomnenje.
Uspešna strategija pomnjenja je tudi razčlenjevanje. Gre za preprosto tehniko, ki velike količine vsebine razdeli na manjše kategorije, zaradi česar je vsak “kos” lažji za obdelavo in pomnjenje.
Zdrav življenjskih slog pozitivno vpliva na naše možgane.
Znanstveniki vedo, da je telo tesno povezano z možgani – telovadba, zdrava prehrana in meditacija povečujejo zmogljivost možganov. Spanje je še ena izmed dejavnosti za krepitev uma, ki je še posebej koristna. V najstniških letih bi morali spati med osem do deset ur, saj je spanje ključnega pomena za zdrave kognitivne funkcije.
Ne pozabi na odmore!
Ne pozabi, da odmori pozitivno vplivajo na tvoj učni proces. Pri tem si lahko pomagaš s “tehniko pomodoro”. “Tehniko pomodoro” je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvil univerzitetni študent Francesco Cirillo, ko se je težko osredotočil na svoje naloge, zato se je odločil nameniti nekaj minut učenju in nekaj minut odmoru – za nadzorovanje časa je uporabil kuhinjski števec v obliki paradižnika (v italijanščini “pomodoro”) in tako se je rodila ta zanimiva tehika učenja. Kako poteka “pomodoro”? Števec nastavi na 25 minut in se osredotoči na en učni sklop dokler števec ne zazvoni. Nato si privošči petminutni odmor. Po štirih “pomodorih” si vzemi daljši 15-30 minutni odmor.
