Telefon

TELEFON KOT ORODJE – ALI KOT OVIRA?

Telefon je postal skoraj podaljšek roke. Uporabljamo ga za komunikacijo, zabavo, iskanje informacij, celo za učenje.

 

Nekateri si z njim pomagajo pri organizaciji šolskih obveznosti, drugi za pobeg pred stresom.

 

Pa vendar – vse pogosteje se postavlja vprašanje: ali nam telefon res pomaga, ali nas v resnici moti, upočasnjuje in izčrpava?

 

Odgovor ni preprost. Telefon je lahko odlično orodje, a tudi neopazna ovira. Vse je odvisno od tega, kako ga uporabljamo.

 

Telefon

 

Telefon kot tihi pomočnik

 

Če ga znamo uporabljati premišljeno, je lahko telefon dragocena pomoč. Obstaja ogromno aplikacij, ki dejansko olajšajo učenje – od flash kartic do organizacije ponavljanja. Z nekaj kliki lahko dostopaš do razlag snovi, videoposnetkov, kvizov ali si nastaviš opomnike za domače naloge.

 

Telefon omogoča hitro komunikacijo, kar pride prav pri skupinskih projektih, izmenjavi zapiskov ali skupnem načrtovanju predstavitev. Tudi beleženje idej, slik strani iz učbenika ali snemanje razlag za kasnejše poslušanje je lahko zelo praktično.

 

Če ga uporabljaš zavestno, telefon ni motnja – je pripomoček.

 

Telefon

 

Zbranost vs. obvestila – kdo zmaga?

 

A vsem poznani scenariji govorijo drugačno zgodbo. V trenutku, ko začneš z učenjem, zaslon zažari – nova objava, nov komentar, še en “ping”. Misliš si, da boš samo na hitro pogledal_a, a pol ure kasneje ugotoviš, da si pozabil_a, kaj si sploh hotel_a narediti.

 

Družbena omrežja ustvarjajo občutek stalne povezanosti, a pogosto na račun zbranosti. Ko obvestila ves čas prekinjajo tvojo pozornost, se zbranost razbije na koščke. Potrebuješ več časa, da se vrneš v tok naloge – in hkrati imaš občutek, da nisi zares naredil_a nič.

 

Poleg tega se hitro ujamemo v primerjanje z drugimi: kdo ima bolj urejene zapiske, kdo se več uči, kdo že zna vse. Telefon tako hitro postane vir pritiska, namesto podpore.

 

Telefon

 

Kako ugotoviti, ali ti koristi ali škodi?

 

Vprašaj se, kako se počutiš po uporabi telefona. Ga med učenjem ali druženjem s prijatelji pogosto preverjaš? Si rečeš, da boš na njem “samo dve minuti”, pa gre v resnici za dvajset? Če opaziš, da te pogosto moti ali ti krade čas, ki bi ga raje namenil_a čemu drugemu, potem telefon postaja ovira – ne orodje.

 

Kaj lahko narediš?

 

Ni treba, da greš v absolutni digitalni post. Dovolj je že, da uvedeš nekaj sprememb. Na primer: med učenjem izklopi obvestila, telefon postavi malo dlje od sebe ali si nastavi časovno omejitev za aplikacije. Uporabi ga le za naloge, ki ti res koristijo – naj bo tvoj pomočnik, ne motnja.

 

Pomaga tudi metoda “Pomodoro” – 25 minut dela, 5 minut odmora. V teh petih minutah lahko preveriš telefon, a ne prej. Tako se lažje osredotočiš, ker ima vsaka stvar svoj čas in prostor.

 

In če se le da, dan ne začni s telefonom – temveč s čem drugim, kar te umiri ali pripravi na nov dan.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Ekonomska šola Ljubljana

Ekonomska šola Ljubljana

Poklic se predstavi:

Predmetni učitelj za matematiko

Predmetni učitelj za matematiko

Smer se predstavi:

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – GLASBENA SMER – GIM

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – GLASBENA SMER – GIM

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...