Telefon

TELEFON IN TI: KDO IMA NADZOR?

Je telefon prva stvar, ki jo pogledaš zjutraj – in zadnja pred spanjem? Nisi edini_a.

 

Večina mladih – in odraslih – preživi na telefonu več ur na dan.

 

A redko se vprašamo, kaj to dolgoročno pomeni za naše počutje, koncentracijo in odnose. Je telefon nekaj, kar še obvladujemo – ali on obvladuje nas?

 

Telefon

 

Koliko časa je preveč?

 

Statistike pravijo, da večina mladih preživi na telefonu več ur na dan. A ključno vprašanje ni nujno koliko časa, ampak zakaj sploh sežeš po telefonu. Kaj iščeš? Kaj ti polni zaslon – in kako se ob tem počutiš?

 

Si tam, ker te nekaj res zanima? Ali gre le za avtomatičen odziv na dolgčas, tišino, nelagodje?

 

Pri mnogih se nemir pojavi že po nekaj minutah brez telefona. Občutek, da moraš “nekaj preveriti”, pride sam od sebe – kot refleks. To ni naključje. Aplikacije in obvestila so oblikovani tako, da nas pritegnejo in zadržijo. In čeprav se tega mogoče ne zavedaš takoj, ima to svojo ceno.

 

Kako telefon vpliva na tvojo pozornost in počutje

 

Ko ves čas skačeš med objavami, sporočili in videi, se zbranost začne izgubljati. Hiter tok vsebin nas navadi na to, da mora biti vse takoj, hitro in brez premora. Počasnejše stvari – kot so razmišljanje, tišina ali potrpežljivost – postanejo redkejše.

 

Stalna povezanost lahko ustvari občutek, da moraš biti ves čas odziven. Obvestila in aplikacije te držijo v pripravljenosti, tudi ko tega ne opaziš. Zmanjšuje se sposobnost počitka, povečuje pa rahla napetost, ki jo pogosto začutiš šele, ko za nekaj časa telefon odložiš.

 

Ob tem pa še primerjanje. Večina vsebin, ki jih vidiš na družbenih omrežjih, je izbranih, obdelanih in urejenih tako, da delujejo popolno. Če se s tem vsak dan primerjaš – tudi nezavedno – je težko ohraniti realen pogled nase in na svet okrog sebe.

 

Telefon

 

Kaj lahko narediš?

 

Ni treba, da telefon popolnoma izklopiš ali ga pospraviš za ves dan. Veliko narediš že s tem, da si tu in tam vzameš trenutek, ko ti odločaš – ne naprava. Že nekaj ur na dan brez zaslona je lahko dovolj, da se zaveš razlike. To je lahko čas med obrokom, med hojo, ali zvečer pred spanjem, da se tvoje misli lažje umirijo.

 

Pomaga tudi nekaj preprostih sprememb. Na začetni zaslon postavi samo tiste aplikacije, ki jih res potrebuješ. Obvestila izklopi – ali jih vsaj zmanjšaj. In včasih si vzemi sekundo za vprašanje: zakaj sem zdaj odprl_a telefon? Kaj sem iskal_a? In ali je to res nekaj, kar rabim?

 

Povezanost ali pobeg?

 

Telefon ni nujno problem – lahko je tudi orodje za ustvarjanje, učenje, raziskovanje in stik z drugimi. Težava se pojavi takrat, ko postane nekaj, po čemer posežeš avtomatično. Ko ga uporabljaš ne zato, ker hočeš, ampak ker ne znaš brez.

 

Včasih telefon zapolni tišino, prikrije nelagodje ali zamenja stik s sabo. Nič ni narobe, če se tega ne zavedaš vsak trenutek. A dobro je, da se kdaj vprašaš, kaj ti tehnologija daje – in kaj ti morda jemlje.

 

Telefon

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota

Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota

Poklic se predstavi:

Avtoserviser

Avtoserviser

Smer se predstavi:

ZOBOTEHNIK – SSI

ZOBOTEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...