Stres

STRES: TVOJ SKRITI ZAVEZNIK ALI NAJVEČJI SOVRAŽNIK?

Besedo stres večinoma povezujemo z nečim negativnim.

 

Test, ustno spraševanje, tekma ali neprijeten pogovor. Srce nam takrat začne hitreje biti, dlani se potijo, misli postanejo nemirne. Večina bi rekla: stres je slab.

 

A resnica ni tako preprosta. Stres ni vedno sovražnik. V določenih trenutkih je celo razlog, da se sploh spravimo k delu.

 

Stres

 

Tvoje telo ne loči med testom in nevarnostjo

 

Ko doživiš stres, telo sprosti hormone, kot sta adrenalin in kortizol. Srčni utrip se poveča, mišice se napnejo, pozornost se izostri. Evolucijsko gledano je bil ta odziv namenjen preživetju – begu ali boju. Danes pa isti sistem reagira na matematični test ali javni nastop. Tvoje telo misli, da gre za grožnjo, čeprav v resnici sediš v učilnici in se ti ne bo nič groznega zgodilo.

 

Obstaja “dober” stres

 

Kratkoročni stres, ki nas aktivira in motivira, se imenuje eustres. To je tisti občutek napetosti pred tekmo ali pomembnim dogodkom, ki te naredi bolj zbranega. Brez tega tipa stresa bi težko dosegli dobre rezultate. Rahla napetost lahko izboljša koncentracijo, odzivni čas in energijo.

 

Preveč stresa obrne učinek

 

Težava nastane, ko stres traja predolgo. Če si pod pritiskom tedne ali mesece brez pravega odmora, telo ostane v stanju pripravljenosti. Kortizol je stalno povišan. Takrat se pojavijo težave s spanjem, koncentracijo, razdražljivostjo in celo bolečine v telesu. Namesto da bi stres pomagal, začne škodovati.

 

Stres

 

Vpliv na spomin

 

Zanimivo je, da zmeren stres lahko celo izboljša pomnjenje. Zato si včasih bolje zapomniš snov, ki si se jo učil/a pod rahlim pritiskom. Toda močan stres ima nasproten učinek. Če si med testom v paniki, lahko dobesedno “zablokiraš”, ker možgani preusmerijo energijo drugam.

 

Tvoje misli lahko povečajo ali zmanjšajo stres

 

Ni vedno dogodek tisti, ki povzroči stres, ampak način, kako ga interpretiraš. Če si rečeš: “Konec sveta bo, če dobim slabo oceno,” bo telo reagiralo močneje. Če pa situacijo vidiš kot izziv in ne kot grožnjo, bo stres manj intenziven.

 

Mladi doživljamo stres drugače kot odrasli

 

Možgani najstnikov se še razvijajo, posebej del, ki je odgovoren za nadzor impulzov in uravnavanje čustev. Zato je stres lahko bolj intenziven in težje obvladljiv.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Zavod sv. Frančiška Saleškega – Gimnazija Želimlje

Zavod sv. Frančiška Saleškega – Gimnazija Želimlje

Poklic se predstavi:

Inženir lesarstva

Inženir lesarstva

Smer se predstavi:

ELEKTROTEHNIK – PTI

ELEKTROTEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

Lažje je zavrniti nekaj, česar si ne želiš, če veš, da bo družba tvojo odločitev sprejela.   Če te skrbi, da bi sledil posmeh ali izključitev, je lahko precej težje vztrajati pri svojem.   Želja po pripadnosti je razumljiva, vendar ti zaradi nje ni treba...

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

Na maturi še ne veš, katera vprašanja te bodo čakala, lahko pa že izveš, kdaj boš nanje odgovarjal/a.   Koledar poklicne mature 2027 določa datume pisnih izpitov ter obdobji za ustne izpite in četrti predmet. Znano je tudi, do kdaj se moraš prijaviti in kdaj...

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

Nekatere knjižnice so znane po svojih dragocenih knjižnih zbirkah, druge pa obiskovalce privabljajo tudi zaradi izjemne arhitekture in nenavadnih posebnosti.   Med njimi najdemo razkošne zgodovinske dvorane, sodobne arhitekturne znamenitosti in celo knjižnico, v...