Splet je del našega vsakdana – tam se pogovarjamo, objavljamo, delimo misli, slike in videe.
A prav ta odprtost, ki nas povezuje, nas hkrati lahko tudi izpostavi.
Čedalje več mladih se srečuje s sovražnimi komentarji, žalitvami in posmehljivimi opazkami.
To ni več samo “mnenje” – to je hejt. In čeprav se dogaja na zaslonu, lahko močno zareže v resnično življenje.
Morda si se že kdaj znašel_la na drugi strani zaslona kot tarča žaljivih komentarjev. Morda si jih prebral_a pod svojo objavo, v zasebnih sporočilih ali pri nekom drugem. In morda si ostal_a tiho, ker preprosto nisi vedel_a, kaj storiti. Ampak verjemi – nisi edini_a.
Hejt ni le “šala”
Veliko ljudi, ki širijo sovraštvo na spletu, ga skuša upravičiti z besedami kot “saj je samo šala” ali “pretiravaš”. A hejt ni šala, če se nekdo zaradi tega počuti manjvredno, osramočeno ali prestrašeno. Ni smešno, če zadane v jedro samozavesti. In ni pretiravanje, če ti neka opazka po glavi hodi še ure, dneve ali tedne kasneje.
Od kod vsa ta sovražnost?
Za hejtom se pogosto skriva več, kot se zdi na prvi pogled. Ljudje, ki žalijo in napadajo druge na spletu, to počnejo iz različnih razlogov. Anonimnost spleta jim daje občutek, da lahko govorijo karkoli – brez posledic. Skriti za vzdevkom ali profilno sliko nekoga drugega se počutijo močnejše, kot so v resnici.
Včasih hejt izvira iz osebnega nezadovoljstva – iz zavisti, notranjih stisk ali preprosto iz dolgčasa. Žaljenje drugih jim za trenutek daje občutek nadzora ali pomembnosti. In nato so tu še skupine, “ekipe”, kjer je hejt del igre. Ena oseba začne, ostali pa sledijo, da se ne bi znašli na drugi strani zaslona.
Razumevanje teh ozadij ne pomeni, da je takšno vedenje sprejemljivo. Pomeni pa, da veš: hejt veliko pove o tistem, ki ga piše – in zelo malo o tebi.
Kaj lahko narediš?
Najprej – ne verjemi vsega, kar prebereš. Splet ni sodnik tvoje vrednosti. Hejterski komentarji niso objektivno merilo, temveč čustveni izpadi ljudi, ki sami v sebi niso pomirjeni.
Pomembno je tudi, da se ne pustiš ujeti v past besednega obračunavanja. Jeza samo poganja hejt dalje. Boljša pot je: blokiraj, prijavi, utišaj. Te funkcije niso znak šibkosti, temveč skrb zase. In če te hejt prizadene – kar je čisto človeško – se pogovori z nekom, ki mu zaupaš. Prijatelj, učiteljica, šolski svetovalec. Včasih samo to, da nekdo sliši tvojo zgodbo, pomaga več, kot si misliš.
Če pa gre za resne grožnje ali nadlegovanje, nikar ne molči. Shrani dokaze. Obrni se na odrasle ali celo na policijo. Spletno nasilje je – nasilje.
