Digitalni svet

KAKO KRMARITI PO DIGITALNEM SVETU IN PRI TEM ZAŠČITITI SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?

Z razvojem digitalne dobe je naša prisotnost na spletu vedno bolj prepletena z našimi življenji.

 

Dostop do tega sveta nam omogočajo telefoni, računalniki, aplikacije, spletne strani ipd.

 

Nekateri celo trdijo, da preživimo več časa na spletu v primerjavi z našim resničnim fizičnim svetom. To je povezano tudi s tem, da se naše družabno, prostočasno in šolsko življenje vedno bolj seli v digitalni svet (komuniciramo s pomočjo e-pošte, šolske naloge oddajamo na spletu, klepetamo s prijatelji).

 

Digitalni svet je prinesel številne prednosti, ki jih ne moremo zanikati. Omogoča nam enostavno opravljanje vsakodnevnih nalog in učinkovito komuniciranje z ljudmi (celo s tistimi, ki živijo na drugem koncu sveta). Toda kljub mnogim prednostim je digitalna doba prinesla tudi nekaj negativnih posledic – med njimi je tudi vpliv na naše duševno zdravje.

 

Negativne plati digitalnega sveta se kažejo v obliki anksioznosti, depresije, spletnega ustrahovanja, težav s samozavestjo, FOMO (“Fear Of Missing Out” ali strah pred zamujenim), primerjanja z drugimi in celo spletne odvisnosti. Nenehna poveznost z virtualnim svetom, mediji in socialnimi omrežji nas lahko prav tako prisilijo, da smo soočeni z ogromno količino informacij – včasih prejmemo celo preveč informacij in dražljajev, kot jih lahko prenesemo, kar lahko vodi v posebno obliko izgorelosti. Ta se pojavi takrat, ko smo porabili preveliko količino energije v primerjavi s količino, ki jo običajno porabimo.

 

Pomembno je torej, da vključimo zdravo količino (in intenzivnost) spletne prisotnosti v svojo dnevno rutino, ne da bi to negativno vplivalo na naše duševno zdravje!

 

Digitalni svet

 

Postavljanje meja je ključnega pomena tako na spletu kot v našem osebnem življenju. To velja še posebej pri socialnih omrežjih, ki so lahko pogosto vir pritiska in tesnobe. Pogosto nas skrbi, da bi koga užalili, če nimamo časa ali energije, da bi odgovorili na sporočilo ali jim pomagali, ko so v stiski. Pomembno je zato, da razvijemo zdrav in urejen način komuniciranja z drugimi. Ko postavljamo meje, sta ton in način izražanja ključnega pomena. Dati si moramo prednost, vendar nam zaradi tega ni potrebno koga užaliti ali napasti.

 

Nadzor nad tem, kakšne vsebine spremljamo v digitalnem svetu, ima prav tako pomemben vpliv na naše duševno zdravje. Te vsebine vplivajo na naš način obnašanja, na prioritete, ki si jih gradimo v življenju in na odnose, ki jih tvorimo.

 

Ker je virtualni splet tako vseprisoten, velikokrat pozabimo na fizični stik. Kljub digitalni povezanosti je pomembno ohranjati tudi osebne stike s prijatelji in družino. Nikar pa ne pozabimo tudi na aktivnosti izven digitalnega sveta – fizična aktivnost, branje knjig, ustvarjanje in druge prostočasne aktivnosti pripomorejo k temu, da se bolje počutimo v svoji koži.

 

Kot pri vsem v življenju je ohranjanje ravnotežja bistveno. Če najdemo vmesno pot med digitalnim in realnim svetom ter uspemo vzpostaviti zdrave spletne navade, bo tudi naše počutje boljše.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Koper

Gimnazija Koper

Poklic se predstavi:

Antikorozist

Antikorozist

Smer se predstavi:

KEMIJSKI TEHNIK – SSI

KEMIJSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...