Samozavest

KAKO BITI SAMOZAVESTEN NA SVOJ NAČIN

Nekateri ljudje delujejo samozavestno že takoj, ko stopijo v prostor.

 

So sproščeni, hitro navežejo stik, znajo se pošaliti in videti je, kot da se ne obremenjujejo preveč s tem, kaj si mislijo drugi.

 

Ob njih se lahko hitro vprašaš, zakaj tebi ne gre tako zlahka. Zakaj včasih predolgo razmišljaš, preden kaj rečeš. Zakaj ti je nerodno vprašati. Zakaj se raje umakneš, kot da bi povedal svoje mnenje.

A samozavest ni vedno tako opazna. Ne pomeni, da si ves čas sproščen, glasen ali prepričan vase. Pomeni tudi to, da si upaš biti tak, kot si, tudi kadar nisi popolnoma samozavesten.

 

Samozavest

 

Samozavest ni nastop

 

Samozavest pogosto povezujemo z ljudmi, ki so glasni, družabni in vedno pripravljeni nekaj povedati. Zdi se, da imajo vse pod nadzorom in da se nikoli ne sprašujejo, ali so izpadli čudno.

 

Ampak to, kar vidimo navzven, ni vedno celotna zgodba. Nekdo je lahko zgovoren, pa se vseeno obremenjuje s tem, ali ga drugi sprejemajo. Nekdo se lahko veliko šali, ker mu je v resnici nerodno. Nekdo lahko deluje samozavestno, ker se je naučil dobro skrivati negotovost.

 

Zato svoje samozavesti ni smiselno meriti po tem, kako glasen si v družbi. Ljudje smo različni. Nekateri lažje govorijo, drugi več opazujejo. Nekateri potrebujejo več, drugi manj časa, da se sprostijo.

 

Samozavest

 

Ni ti treba biti ves čas sproščen

 

Pogosto slišimo, da samozavest pomeni, da ti je vseeno, kaj si mislijo drugi. Ampak večini ljudi ni čisto vseeno. Normalno je, da si želiš biti sprejet. Normalno je, da te zaboli, če imaš občutek, da te nekdo obsoja.

 

Težava nastane, ko zaradi tega začneš spreminjati vse na sebi. Ko se smejiš stvarem, ki ti niso smešne. Ko se strinjaš z mnenjem, ki sploh ni tvoje. Ko se pretvarjaš, da te nekaj ni prizadelo, čeprav te je.

 

Samozavest ne pomeni, da te nikoli nič ne gane. Pomeni, da znaš poslušati tudi sebe, ne samo drugih. Da se vprašaš, kaj ti je v resnici všeč, kaj si misliš in kaj ti je pomembno, tudi če to ni najbolj popularen odgovor.

 

Samozavest

 

Majhni znaki samozavesti

 

Samozavest ni vedno velik trenutek, ko stopiš pred množico in poveš nekaj pogumnega. Velikokrat se kaže v precej manjših stvareh.

 

Na primer v tem, da si upaš vprašati, če nečesa ne razumeš. Da priznaš, da ne poznaš odgovora. Da poveš, da ti nekaj ni prijetno. Da se ne smejiš samo zato, ker se smejijo vsi drugi. Da oblečeš nekaj, kar je tebi všeč, ne samo nekaj, kar je popularno.

 

Samozavest je lahko tudi to, da si dovoliš biti kdaj neroden. Da ne izbrišeš takoj slike, ker na njej ne izgledaš popolno. Da ne govoriš grdo o sebi vsakič, ko narediš napako.

 

To niso ogromne stvari. Ampak ravno iz takih majhnih trenutkov se počasi gradi občutek, da se ti ni treba ves čas popravljati.

 

Ni ti treba biti nekdo drug

 

Biti samozavesten brez pretvarjanja ne pomeni, da si vedno pogumen, sproščen in zadovoljen sam s sabo. Pomeni, da se ne trudiš ves čas postati nekdo drug, samo zato, da bi bil drugim bolj všeč.

 

Ni treba, da si najglasnejši v prostoru. Ni treba, da imaš vedno najboljši odgovor. Ni treba, da deluješ, kot da te nič ne prizadene. Včasih je samozavest ravno to, da si dovoliš biti malo bolj ti.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Šentjur – Srednja poklicna in strokovna šola

Šolski center Šentjur – Srednja poklicna in strokovna šola

Poklic se predstavi:

Odčitovalec s števcev

Odčitovalec s števcev

Smer se predstavi:

FOTOGRAFSKI TEHNIK – SSI

FOTOGRAFSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...