Prepiri med prijatelji so neprijetni, še posebej če gre za osebo, ki ti veliko pomeni.
Včasih se zgodijo zaradi nesporazuma, včasih zaradi ene nepremišljene besede, včasih pa zato, ker se je nekaj nabiralo že dlje časa.
Po prepiru je lahko čudno. Ne veš, ali bi pisal_a prvi_a, počakal_a, ali je druga oseba še jezna, ali pa mogoče sploh ne veš več, kaj točno se je zgodilo.
Dobra novica je, da prepir sam po sebi še ne pomeni, da je prijateljstva konec. Lahko pa je znak, da morda potrebujeta pogovor, več iskrenosti ali jasnejše meje.
Najprej se malo ustavi
Ko smo jezni ali prizadeti, hitro rečemo stvari, ki jih kasneje obžalujemo. Zato si je dobro vzeti nekaj časa, da se umiriš in razmisliš, kaj te je pravzaprav prizadelo.
To ne pomeni, da drugo osebo ignoriraš. Pomeni samo, da pogovora ne rešuješ v trenutku, ko si najbolj jezen_na.
Če potrebuješ čas, lahko napišeš čisto preprosto: “Rabim malo časa, da se pomirim. Se lahko pogovoriva kasneje?”
Ne rešuj vsega v jezi
V jezi hitro nastane sporočilo, ki ga kasneje obžalujemo. Če imaš občutek, da bi najraje poslal_a nekaj ostrega, raje najprej napiši v zapiske in pusti nekaj časa.
Ko se malo umiriš, boš lažje videl_a, kaj res želiš povedati in kaj je samo trenutna jeza. Za začetek je pogosto dovolj nekaj kratkega: “Rada bi se pogovorila, ker mi ni vseeno.”
Povej, kako si se počutil_a
Ko pride do pogovora, je lažje, če ne začneš z napadom. Namesto: “Ti si vedno nesramen_na,” lahko rečeš: “Ko si to rekel_la pred drugimi, mi je bilo neprijetno.”
Tako druga oseba lažje razume, kaj te je prizadelo. Hkrati pa ji daš možnost, da pove tudi svojo stran.
Opravičilo ni poraz
Včasih čakamo, kdo se bo opravičil prvi. Ampak opravičilo ne pomeni, da si za vse kriv_a. Pomeni, da znaš priznati svoj del.
Dobro opravičilo je konkretno:
“Žal mi je, da sem to rekel_la na tak način.”
“Ni bilo prav, da sem te ignoriral_a.”
Takšno opravičilo ne popravi vsega takoj, lahko pa odpre prostor za bolj miren pogovor.
Kaj pa tišina po prepiru?
Včasih nekdo po prepiru potrebuje čas. To ni nujno konec prijateljstva. Lahko pomeni samo, da oseba še razmišlja. Drugače pa je, če tišina postane kazen — če te nekdo namenoma ignorira, izključuje ali želi, da se počutiš slabo. Takrat je prav, da pomisliš tudi na svoje meje.
Meje so del prijateljstva
Prijateljstvo ne pomeni, da moraš prenesti vse. Tudi z ljudmi, ki jih imaš rad_a, lahko postaviš mejo.
Na primer:
“Rada bi se pogovorila, ampak ne želim, da se žaliva.”
“Lahko se pogovoriva, ko bova oba bolj mirna.”
Meje niso napad. So način, da poveš, kaj potrebuješ, da se v odnosu počutiš spoštovano.
Kdaj je odnos vredno popravljati?
Veliko prijateljstev lahko preživi prepir, če se oba trudita, poslušata in znata priznati napako. Dober znak je, če se lahko pogovorita brez žaljenja in če imata oba občutek, da sta slišana.
Če pa se ob nekom pogosto počutiš krivega_krivo, manjvredno ali izčrpano, je mogoče čas, da se malo oddaljiš. Ni vsak odnos treba rešiti za vsako ceno.
