Napad panike je lahko zelo zastrašujoča izkušnja, še posebej, če se zgodi prvič.
Srce nam močno razbija, dihanje se spremeni, misli postanejo kaotične.
Veliko ljudi v tistem trenutku pomisli, da je z njimi nekaj hudo narobe ali da izgubljajo nadzor. V resnici pa gre za premočan odziv telesnega alarmnega sistema. In ko razumeš, kaj se v telesu dogaja, panika pogosto izgubi del svoje moči.
Kaj je napad panike?
Napad panike je močno aktiviran odziv “boj ali beg”. To je starodavni biološki mehanizem, ki je ljudem pomagal preživeti nevarne situacije. Ko možgani zaznajo grožnjo, aktivirajo simpatični živčni sistem. Sproščata se adrenalin in noradrenalin. Srčni utrip se pospeši, dihanje postane hitrejše, kri se preusmeri v mišice.
Težava je v tem, da pri napadu panike običajno ni realne nevarnosti. Možgani napačno interpretirajo telesni občutek ali misel kot grožnjo in sprožijo alarm.
Napad običajno doseže vrh v približno desetih minutah. Telo ne more ostati v maksimalni “alarmni pripravljenosti” dolgo časa, zato se intenzivnost naravno zmanjša.
Zakaj se počutim, kot da bom omedlel/a ali izgubil/a nadzor?
Ko začneš hitro dihati, pogosto nezavedno hiperventiliraš. To pomeni, da izdihneš preveč ogljikovega dioksida. Posledica je občutek vrtoglavice, mravljinčenja in nestabilnosti. To je neprijetno, ni pa nevarno.
Možgani lahko te občutke napačno razložijo kot znak resne telesne težave, kar poveča strah. Strah nato še okrepi telesne simptome. Nastane začaran krog. Razumevanje tega kroga je pomembno. Ne zato, da bi simptomi takoj izginili, ampak zato, da jih začneš dojemati kot posledico alarma, ne kot dokaz nevarnosti.
Kaj pomaga med napadom panike?
Najprej je pomembno, da zaznaš, kaj se zares dogaja. Preprosta notranja razlaga, kot je: “To je napad panike. Nisem v nevarnosti. Ta občutja bodo minila,” lahko zmanjša strah.
Ker je težava delno povezana z dihanjem, je koristno upočasniti ritem. Poskusi s počasnimi, enakomernimi vdihi in daljšimi izdihi. S tem aktiviraš parasimpatični živčni sistem, ki telo umirja.
Pomaga tudi preusmeritev pozornosti na okolje. Ko opazuješ konkretne stvari okoli sebe, zmanjšuješ fokus na telesne občutke. S tem prekineš del kroga med mislimi in fizično reakcijo.
Pomembno je tudi, da se ne boriš proti občutkom. Paradoksalno se panika pogosto okrepi, ko si rečeš, da se to ne sme dogajati. Če si dovoliš, da občutek pride in mine, se lahko hitreje umiriš.
Zakaj se napadi panike sploh pojavijo?
Napadi panike so pogosto povezani z dolgotrajnim stresom. Če si dlje časa pod pritiskom, če slabo spiš, če si stalno napet/a ali skrbiš za več stvari hkrati, je tvoj živčni sistem bolj občutljiv. Deluje kot preobčutljiv alarm, ki se sproži že ob manjšem “šumu”.
Genetika ima lahko določeno vlogo, prav tako osebnostne lastnosti. To ne pomeni, da je nekaj narobe s tabo. Pomeni le, da je tvoj sistem bolj odziven.
Ali napad panike pomeni, da imam anksiozno motnjo?
En sam napad panike še ne pomeni motnje. Veliko ljudi doživi napad enkrat ali nekajkrat v življenju. Težava nastane, če se napadi pogosto ponavljajo ali če začneš zaradi strahu pred njimi izogibati določenim situacijam.
Če te skrbi, je pogovor s strokovnjakom dobra ideja. Kognitivno-vedenjska terapija ima močne znanstvene dokaze za zmanjševanje napadov panike. Uči te prepoznavanja miselnih vzorcev in drugačnega odziva na telesne občutke.
Če pa se napadi pojavljajo zelo pogosto, če vplivajo na šolo ali odnose, ali če imaš misli o samopoškodovanju, je zelo pomembno, da poiščeš pomoč čim prej.
