Prvo dijaško delo je lahko začetek novih izkušenj, prvega zaslužka in malo več samostojnosti.
Ker pa je začetek pogosto zmeden, je dobro vedeti, kje iskati, kaj urediti pred delom in na kaj paziti pri dogovoru z delodajalcem.
Tudi brez izkušenj se da začeti — pomembno je predvsem, da si zanesljiv/a, pripravljen/a na učenje in da poznaš osnovna pravila dijaškega dela.
Najprej preveri, ali lahko delaš prek študentskega servisa
Dijaško delo se v Sloveniji praviloma opravlja prek študentskega servisa oziroma pooblaščene organizacije. Za delo potrebuješ status dijaka in urejeno napotnico.
Prek študentskega servisa lahko delajo tudi mladi, ki so zaključili osnovno šolo, dopolnili 15 let in so vpisani v srednjo šolo. Pomembno: napotnico je treba urediti pred začetkom dela. Ne začni delati “na dogovor” brez nje.
Za prvo delo ne išči popolne službe
Pri prvem dijaškem delu ni nujno, da najdeš delo svojih sanj. Bolj pomembno je, da je delo varno, pošteno plačano, primerno tvoji starosti in da so pogoji jasno dogovorjeni.
Za začetek so pogosto primerna dela, kjer se hitro naučiš osnov: pomoč v trgovini, zlaganje izdelkov, delo v strežbi, pomoč v skladišču, promocije, delo na dogodkih, pakiranje, anketiranje ali pomoč v turizmu.
Če nimaš izkušenj, to ni nujno težava. Pomembno je, da znaš povedati, kdaj si na voljo, in da si pripravljen/a na učenje.
Kje iskati dijaško delo?
Najbolj očitno mesto so spletne strani in aplikacije študentskih servisov. Tam lahko iščeš po kraju, vrsti dela, urni postavki, trajanju dela in datumu začetka.
Pogledati se splača tudi lokalno: v bližnji trgovini, lokalu, sladoledarni, kampu, hotelu, knjižnici, športnem centru ali podjetju v domačem kraju. Včasih delo najdeš tudi prek priporočila. Vprašaj doma, pri sorodnikih, prijateljih ali znancih, ali poznajo koga, ki poleti išče pomoč.
Kaj napisati, če še nimaš izkušenj?
Če se prijavljaš na delo, ni treba skrivati, da še nisi delal/a. Lahko pa pokažeš druge izkušnje, ki vseeno nekaj pomenijo. Omeniš lahko šolske projekte, prostovoljstvo, pomoč pri dogodkih, šport, krožke, znanje jezikov, delo z računalnikom, komunikativnost, natančnost ali odgovornost.
Namesto “nimam izkušenj” lahko napišeš:
“Sem zanesljiv/a, hitro se učim in sem pripravljen/a na delo z ljudmi.”
Ali:
“Iščem prvo dijaško delo, pri katerem bi pridobil/a izkušnje in se naučil/a novih veščin.”
Preden sprejmeš delo, postavi nekaj vprašanj
Tudi če gre za prvo delo, imaš pravico vedeti, kaj sprejemaš. Pred začetkom preveri:
- Kakšna je urna postavka?
- Ali je znesek bruto ali neto?
- Kdaj bo plačilo nakazano?
- Koliko ur na dan se dela?
- Kateri dnevi so delovni?
- Kaj točno boš delal/a?
- Ali je uvajanje plačano?
- Kdo je kontaktna oseba, če bo kaj narobe?
Če so odgovori nejasni ali se delodajalec izmika, je to znak za previdnost.
Poznaj minimalno urno postavko
Za dijaško in študentsko delo je v Sloveniji določena minimalna bruto urna postavka. Delodajalec ne sme ponuditi manj od zakonsko določene najnižje postavke.
Pri plačilu je pomembno razlikovati med bruto in neto zneskom. Bruto je znesek pred odvedenimi prispevki, neto pa znesek, ki ga prejmeš na račun.
Zato pri oglasu vedno preveri, ali je navedena bruto ali neto urna postavka.
Če si mlajši/a od 18 let, veljajo posebna pravila
Mladoletni dijaki imajo pri delu dodatno zaščito. To pomeni, da ne smejo opravljati vseh del, posebej ne nevarnih del ali del, ki niso primerna za njihovo starost.
Veljajo tudi omejitve glede nočnega dela, nadur, dnevnega in tedenskega počitka ter odmora. Če delaš vsaj 4,5 ure na dan, imaš pravico do odmora.
Rdeče zastavice, na katere je dobro paziti
Bodi previden/previdna, če delodajalec predlaga delo brez napotnice, ne pove jasne urne postavke, obljublja plačilo “na roko”, zahteva brezplačno uvajanje ali pričakuje, da boš ves čas dosegljiv/a.
Prav tako ni dober znak, če te silijo v delo, za katero se ne počutiš usposobljeno, ali če ti rečejo, da “pri nas odmora ni”.
Če nekaj zveni čudno, se je bolje prej pozanimati pri študentskem servisu, starših, svetovalni službi ali nekom, ki ima več izkušenj.
