Matura je obdobje, v katerem se prepletajo pričakovanja, trema in želja, da bi se dobro izkazali.
To je povsem naravno, saj gre za zaključek večletnega dela in pomemben korak ob koncu srednje šole.
Hkrati pa priprave niso nujno samo stresne — lahko so tudi priložnost, da utrdiš znanje, bolje spoznaš svoj način učenja in se naučiš razporediti čas.
Dober načrt zmanjša občutek kaosa
Največ stresa običajno nastane takrat, ko se zdi, da je snovi preveč in časa premalo. Pomaga, če si pripravo razdeliš na manjše, bolj obvladljive dele. Namesto da si zadaš cilj, da boš v enem dnevu ponovil/a cel predmet, si raje določi konkretne naloge: eno poglavje, eno literarno obdobje, nekaj nalog ali eno staro maturitetno polo.
Načrt naj vključuje tudi čas za ponavljanje, odmore in dovolj spanja. Pomembno je, da ni preveč natrpan. Če je urnik nerealen, lahko hitro povzroči še več stresa, saj imaš ves čas občutek, da zamujaš. Bolje je imeti manj ciljev in jih res opraviti, kot pa si napisati popoln urnik, ki se ga ne moreš držati.
Uči se aktivno
Samo branje zapiskov ni dovolj. Bolj učinkovito je, da svoje znanje sproti preverjaš: z reševanjem nalog, pisanjem osnutkov, ustnim ponavljanjem ali razlago snovi nekomu drugemu. Tako hitro vidiš, kaj že znaš in čemu moraš nameniti še nekaj časa.
Pri maturi je koristno tudi reševanje starih maturitetnih pol. Tako se navadiš na tip nalog, navodila, razporeditev časa in način razmišljanja, ki ga izpit zahteva. Poleg tega dobiš boljši občutek, kaj te na izpitu dejansko čaka, zato je tudi strahu običajno manj.
Poskrbi za telo
Med pripravami se lahko pojavi občutek, da je vsak odmor izgubljen čas. V resnici pa utrujenost zmanjšuje zbranost. Kratek sprehod, obrok, nekaj minut brez zaslona ali pogovor z nekom, ki te pomiri, lahko pomagajo, da se k učenju vrneš bolj zbran/a.
Pomembno je tudi, da ješ redno in dovolj. Čeprav je v stresnem obdobju mamljivo živeti od kave, sladkarij in hitrih prigrizkov, ti to dolgoročno ne bo najbolj pomagalo. Izberi hrano, ki ti da energijo in te ne obteži preveč.
Pri učenju in na dan izpita imej pri sebi vodo. Ni treba pretiravati, a dovolj tekočine pomaga, da lažje ostaneš zbran/a in manj utrujen/a. Tudi majhne stvari, kot je steklenica vode na mizi, lahko pomagajo, da imaš občutek večje pripravljenosti.
Posebej pomemben je spanec. Noč pred izpitom ni najboljši čas za učenje vsega, kar je še ostalo. Bolje je, da prideš na izpit spočit/a, saj boš lažje razumel/a navodila, se spomnil/a snovi in bolj mirno razmišljal/a. Spanec ni izguba časa, ampak del priprave.
Bodi pripravljen/a
Na dan preverjanja si pripravi vse osnovne stvari: osebni dokument, pisala, dovoljene pripomočke, vodo in po potrebi malico. Dobro je, da imaš dovolj časa za pot, saj jutranje hitenje samo še poveča živčnost.
Pred izpitom se poskusi izogniti paničnim pogovorom o tem, kaj bi lahko bilo na poli. Takšni pogovori pogosto ne pomagajo, lahko pa povečajo napetost. To, da nekdo tik pred začetkom ponavlja snov ali govori, da “nič ne zna”, še ne pomeni, da moraš tudi ti pasti v paniko.
Ko se izpit začne, najprej mirno preberi navodila, razporedi čas in začni pri nalogah, ki se ti zdijo najbolj obvladljive. Če se pri kakšni nalogi zatakne, jo lahko preskočiš in se k njej vrneš kasneje. Pomembno je, da ne izgubiš preveč časa in živcev pri eni sami stvari.
Ne ujemi se v neskočno analiziranje
Po končanem izpitu je normalno, da razmišljaš o tem, kaj si napisal/a prav in kaj narobe. A pretirano analiziranje običajno ne spremeni ničesar. Lahko pa ti vzame energijo za naslednji izpit.
Zato si vzemi kratek premor, se spočij in se nato usmeri naprej. Matura ni samo en dan, zato je pomembno, da si energijo razporediš do konca. Kar je oddano, je oddano; naslednji korak je, da se čim bolj mirno pripraviš na to, kar še prihaja.
