Pri učenju se pogosto zatakne pri zadnjem koraku: ponavljanju.
Snov preberemo, mogoče jo podčrtamo, potem pa ne vemo čisto, ali jo res znamo.
Metoda 3-2-1 je enostaven način, kako to preveriti brez dolgih seznamov in dodatnih zapiskov.
Kako deluje metoda 3-2-1?
Po učenju si zapišeš:
3 stvari, ki si se jih naučil/a
To so lahko trije pojmi, tri definicije, trije pomembni dogodki, tri formule ali tri glavne ideje iz snovi.
2 stvari, ki ti še nista čisto jasni
Tukaj napišeš, kje se ti zatika. Mogoče ne razumeš razlike med dvema pojmoma, postopka pri nalogi ali tega, zakaj je nek dogodek pomemben.
1 vprašanje, ki bi lahko bilo na testu
Na koncu si izmisliš eno možno testno vprašanje. Lahko je vprašanje za razlago, primerjavo, definicijo ali naloga, podobna tistim iz zvezka.
Zakaj je ta metoda uporabna?
Metoda 3-2-1 te prisili, da ne ostaneš samo pri pasivnem branju. Ko moraš sam/a zapisati, kaj si se naučil/a, hitro vidiš, ali snov res razumeš ali jo samo prepoznavaš, ko jo vidiš v zvezku. Poleg tega ti pomaga ugotoviti, kaj moraš še ponoviti. Namesto da se naslednjič ponovno učiš vse od začetka, lahko začneš pri dveh stvareh, ki ti še nista jasni.
Primer
Recimo, da se učiš biologijo, temo fotosinteza.
3 stvari, ki sem se jih naučil/a:
Rastline za fotosintezo potrebujejo svetlobo, vodo in ogljikov dioksid.
Pri fotosintezi nastajata glukoza in kisik.
Fotosinteza poteka v kloroplastih.
2 stvari, ki mi še nista jasni:
Ne razumem čisto, kakšna je vloga klorofila.
Zamenjujem fotosintezo in celično dihanje.
1 vprašanje, ki bi lahko bilo na testu:
Razloži razliko med fotosintezo in celičnim dihanjem.
Kdaj jo uporabiti?
Metoda 3-2-1 je najbolj uporabna na koncu učenja, ko želiš preveriti, kaj si si zapomnil/a. Lahko jo uporabiš po enem poglavju, po eni uri učenja ali pred testom, ko ponavljaš več tem.
Dobro deluje pri skoraj vseh predmetih: zgodovini, biologiji, geografiji, slovenščini, jezikih, pa tudi pri matematiki, če si pod “3 stvari” zapišeš pravila ali postopke, pod “2 stvari” pa naloge, ki ti še ne grejo.
