Verjetno se ti je že zgodilo, da si se za test učil/a več ur, nekaj dni kasneje pa imaš občutek, da je večina snovi že izginila iz glave.
To ni znak, da imaš slab spomin. Naši možgani preprosto delujejo tako, da veliko informacij sčasoma pozabijo.
Ta pojav je raziskoval nemški psiholog Hermann Ebbinghaus, ki je že v 19. stoletju opisal tako imenovano krivuljo pozabljanja.
Kaj je krivulja pozabljanja?
Krivulja pozabljanja opisuje, kako hitro začnemo pozabljati informacije, ki smo se jih naučili. Raziskave kažejo, da največ snovi pozabimo že v prvih urah ali dneh po učenju.
Če snovi ne ponovimo, lahko v nekaj dneh izgubimo velik del informacij, ki smo jih sprva znali precej dobro. To pomeni, da učenje tik pred testom pogosto deluje samo kratkoročno – snov si zapomnimo ravno dovolj dolgo, da napišemo test, potem pa jo hitro pozabimo.
Raziskave spomina kažejo tudi, da lahko brez ponavljanja že po enem dnevu pozabimo velik del snovi, ki smo se jo učili. Po enem tednu lahko v spominu ostane le še manjši del informacij. Zato je ponavljanje zelo pomembno – vsakič, ko snov ponovno pregledamo, jo možgani lažje utrdijo v spominu.
Zakaj možgani sploh pozabljajo?
Možgani vsak dan prejmejo ogromno informacij. Če bi si zapomnili prav vse, bi bili hitro preobremenjeni. Zato možgani nekatere informacije sčasoma “odstranijo”, še posebej tiste, ki jih ne uporabljamo ali jih ne ponavljamo. To je pravzaprav naraven način, kako možgani filtrirajo pomembne in nepomembne informacije.
Kako lahko to uporabiš pri učenju?
Ko snov po določenem času ponovno pregledaš, možganom s tem sporočiš, da je ta informacija pomembna. Zato jo lažje shranijo v dolgoročni spomin.
Če snov ponoviš večkrat v razmaku nekaj dni ali tednov, si jo pogosto zapomniš veliko bolje kot pri enkratnem, dolgem učenju. Temu načinu učenja pogosto pravimo učenje z razporejenim ponavljanjem.
Če želiš, da snov ostane v spominu dlje časa, pomaga nekaj preprostih navad:
- snov ponovi kmalu po učenju,
- čez nekaj dni jo ponovno na hitro preglej,
- poskusi jo razložiti z lastnimi besedami,
- ali preveri svoje znanje z vprašanji.
Učenje ni samo vprašanje časa
Veliko dijakov misli, da je najpomembneje, koliko časa se učijo. Raziskave pa kažejo, da je pogosto pomembnejši način učenja. Če snov ponoviš večkrat v krajših časovnih razmakih, si jo lahko zapomniš veliko bolj učinkovito kot pri enem dolgem učenju tik pred testom.
Krivulja pozabljanja nam tako pokaže, da pozabljanje ni znak slabega spomina – ampak naraven način, kako delujejo naši možgani.
