Srednješolski programi

KATERI SREDNJEŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM JE PRAVI ZATE?

Ko se odločamo o svoji poklicni poti, postane vprašanje izbire prave srednje šole in pravega srednješolskega izobraževalnega programa ključno.

 

Raznolikost srednješolskih programov ponuja številne poti do znanja, a hkrati postavlja izziv, kako najti tisto pravo usmeritev. Programi se razlikujejo po vsebini, poudarkih, trajanju in ciljih in so oblikovani tako, da nagovarjajo raznolike potrebe in interese dijakov.

 

V ponudbi srednješolskih programov boš zagotovo tudi ti našel/našla tistega, ki najbolje ustreza tvojim interesom, sposobnostim in kariernim ambicijam.

 

Katere vrste srednješolskih programov poznamo?

 

SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE

 

Splošna gimnazija (GIM)

Programe splošne gimnazije delimo predvsem na splošno in klasično gimnazijo. V klasični gimnaziji je obvezni predmet latinščina, poseben poudarek pa je namenjen humanističnim predmetom. Nekatere srednje šole izvajajo tudi gimnazijski program z evropskim oddelkom, kjer je poseben poudarek na vsebinah o Evropi in učenju tujih jezikov ter gimnazijski program s športnim oddelkom, namenjen dijakom, ki se aktivno udejstvujejo na področju športa. Program splošne gimnazije izvaja tudi Waldorfska gimnazija in nekatere zasebne katoliške šole.

Trajanje: 4 leta

Zaključek: splošna matura

Vpisni pogoji: v gimnazijski program se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno končal osnovno šolo. S programom se lahko določijo tudi posebni vpisni pogoji.

Pridobljen naziv: gimnazijski maturant/gimnazijska maturantka

Nadaljevanje šolanja: kandidat, ki uspešno zaključi splošno gimnazijo, lahko nadaljuje izobraževanje na vseh področjih univerzitetnega študija ter v študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.

 

Strokovna gimnazija (GIM)

Programe strokovne gimnazije delimo na tehniško, ekonomsko in umetniško gimnazijo. Tehiška gimnazija se usmerja predvsem na razvijanje sposobnosti in znanj iz tehniškega področja. Ekonomska gimnazija je posvečena ekonomsko-poslovnim znanjem in pridobivanju organizacijskih sposobnosti. Umetniška gimnazija pa omogoča izbiro glasbene, plesne in likovne smeri ali smeri Gledališče in film.

Trajanje: 4 leta

Zaključek: splošna matura

Vpisni pogoji: v gimnazijski program se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno končal osnovno šolo. S programom se lahko določijo tudi posebni vpisni pogoji.

Pridobljen naziv: gimnazijski maturant/gimnazijska maturantka

Nadaljevanje šolanja: kandidat, ki uspešno zaključi strokovno gimnazijo, lahko nadaljuje izobraževanje na vseh področjih univerzitetnega študija ter v študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.

 

Maturitetni tečaj (GIM)

Trajanje: 1 leto

Zaključek: splošna matura

Vpisni pogoji: v maturitetni tečaj se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno zaključil srednje poklicno izobraževanje, srednje tehniško oz. strokovno izobraževanje, tretji letnik gimnazije in je prekinil izobraževanje za najmanj eno leto ali pa zasebni program gimnazije s priznanim statusom javno-veljavnega programa po sklepu pristojnega strokovnega sveta, da zagotavlja minimalna znanja za uspešen zaključek izobraževanja. V maturitetni tečaj se lahko vpiše tudi kandidat, ki je zaključil osnovnošolsko izobraževanje in uspešno opravil preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz obveznih in izbirnih predmetov splošne mature.

Pridobljen naziv: gimnazijski maturant/gimnazijska maturantka

Nadaljevanje šolanja: kandidat, ki uspešno zaključi maturitetni tečaj, lahko nadaljuje izobraževanje na vseh področjih univerzitetnega študija ter v študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.

 

Srednješolski programi

 

POKLICNO IN SREDNJE STROKOVNO TER POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

 

Nižje poklicno izobraževanje (NPI)

Trajanje: 2 leti

Zaključek: zaključni izpit

Vpisni pogoji: v nižje poklicno izobraževanje se lahko vpiše kandidat, ki je v devetih letih osnovnošolskega izobraževanja končal vsaj sedmi razred osnovne šole ali kandidat, ki je zaključil osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom.

Pridobljen naziv: pomočnik/pomočnica v biotehniki in oskrbi, pomočnik/pomočnica pri tehnologiji gradnje, pomočnik/pomočnica v tehnoloških procesih, preoblikovalec/preoblikovalka tekstilij, obdelovalec/obdelovalka lesa itd.

Nadaljevanje šolanja: po zaključenem programu se lahko kandidat zaposli ali pa nadaljuje šolanje v programih srednjega poklicnega izobraževanja ali srednjega strokovnega izobraževanja.

 

Srednje poklicno izobraževanje (SPI)

Srednje poklicno izobraževanje se lahko izvaja tudi v vajeniški obliki.

Trajanje: 3 leta

Zaključek: zaključni izpit

Vpisni pogoji: v program poklicnega izobraževanja se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno končal osnovno šolo. Z izobraževalnim programom se lahko določijo tudi posebni vpisni pogoji.

Pridobljen naziv: slaščičar/slaščičarka, mesar/mesarka, frizer/frizerka, avtoserviser/avtoserviserka, upravljalec/upravljalka težke gradbene mehanizacije, bolničar – negovalec/bolničarka – negovalka itd.

Nadaljevanje šolanja: po zaključenem programu se lahko kandidat zaposli ali pa nadaljuje šolanje v programih poklicno-tehniškega izobraževanja, po določenem številu let delovnih izkušenj pa lahko opravlja tudi mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit.

 

Srednje strokovno izobraževanje (SSI)

Trajanje: 4 leta

Zaključek: poklicna matura

Vpisni pogoji: v program poklicnega izobraževanja se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno končal osnovno šolo. Z izobraževalnim programom se lahko določijo tudi posebni vpisni pogoji.

Pridobljen naziv: naravovarstveni tehnik/naravovarstvena tehnica, veterinarski tehnik/veterinarska tehnica, grafični tehnik/grafična tehnica, aranžerski tehnik/aranžerska tehnica itd.

Nadaljevanje šolanja: po zaključenem programu se lahko kandidat zaposli ali pa nadaljuje izobraževanje na študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatnim izpitom iz izbranega predmeta splošne mature, pa se lahko vpiše tudi v določene univerzitetne študijske programe.

 

Poklicno-tehniško izobraževanje (PTI)

Trajanje: 2 leti

Zaključek: poklicna matura

Vpisni pogoji: program poklicno-tehniškega izobraževanja je namenjen dijakom, ki so že zaključili srednje poklicno izobraževanje.

Pridobljen naziv: avtoservisni tehnik/avtoservisna tehnica, strojni tehnik/strojna tehnica, lesarski tehnik/lesarska tehnica, ustvarjalec/ustvarjalka modnih oblačil itd.

Nadaljevanje šolanja: po zaključenem programu se lahko kandidat zaposli ali pa nadaljuje izobraževanje na študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatnim izpitom iz izbranega predmeta splošne mature, pa se lahko vpiše tudi v določene univerzitetne študijske programe.

 

Poklicni tečaj (PT)

Trajanje: 1 leto

Zaključek: poklicna matura

Vpisni pogoji: poklicni tečaj je namenjen tistim, ki so že končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe.

Pridobljen naziv: ekonomski tehnik/ekonomska tehnica, vzgojitelj predšolskih otrok/vzgojiteljica predšolskih otrok, tehnik računalništva/tehnica računalništva itd.

Nadaljevanje šolanja: po zaključenem programu se lahko kandidat zaposli ali pa nadaljuje izobraževanje na študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatnim izpitom iz izbranega predmeta splošne mature, pa se lahko vpiše tudi v določene univerzitetne študijske programe.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana – Srednja tehniška in strokovna šola

Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana – Srednja tehniška in strokovna šola

Poklic se predstavi:

Organizator prehrane

Organizator prehrane

Smer se predstavi:

GEODETSKI TEHNIK – SSI

GEODETSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...