Pritisk

KAKO SE SPOPASTI S PRITISKOM OKOLICE PRI IZBIRI ŠOLE

Ko izbiraš srednjo šolo, ima pogosto vsak nekaj za povedati. Starši, učitelji, sorodniki, včasih tudi prijatelji.

 

Vsak ima svoj pogled na to, kaj je “boljša” izbira, kaj je varnejša pot in kaj naj bi ti najbolj koristilo.

 

Pomembno je vedeti, da pritisk okolice običajno ne izhaja iz slabih namenov.

 

Starši si želijo, da bi imel/a čim več možnosti in stabilno prihodnost. Učitelji te morda spodbujajo tja, kjer vidijo tvoj potencial. Prijatelji si želijo, da ostanete skupaj. Te želje same po sebi niso napačne, lahko pa postanejo obremenjujoče, če začneš pozabljati, kaj si želiš ti.

 

Pritisk

 

Kdaj pritisk postane problem

 

Pritisk postane težava takrat, ko začneš o izbiri razmišljati predvsem skozi vprašanje, koga boš razočaral/a, ne pa kaj ti ustreza. Če se za neko šolo odločaš zato, ker nočeš nikogar razočarati, je vredno narediti korak nazaj.

 

Dober preizkus je preprost: če bi odločitev sprejemal/a popolnoma sam/a, brez poslušanja komentarjev in mnenj drugih, bi izbral/a isto pot? Odgovor ti lahko pomaga razumeti, ali odločaš predvsem zase ali predvsem zato, da bi izpolnil/a pričakovanja drugih.

 

Pritisk

 

Kako se pogovoriti, če se ne strinjate

 

Če doma ali v šoli pride do nesoglasij, je pogovor skoraj vedno boljša pot kot tiho popuščanje ali trmasto vztrajanje. Pomaga, če pokažeš, da o izbiri razmišljaš resno. Razloži, zakaj te določena smer zanima, katere možnosti prinaša in kako si predstavljaš nadaljevanje šolanja ali iskanje zaposlitve. Ko odrasli vidijo, da odločitev ni impulzivna, jo lažje sprejmejo.

 

Hkrati je pomembno, da tudi ti poslušaš njihove argumente. Morda opozarjajo na nekaj, česar sam/a še nisi upošteval/a. Cilj ni zmagati v razpravi, ampak priti do odločitve, ki bo premišljena in v tem trenutku najboljša zate.

 

Kaj pa prijatelji?

 

Pritisk ne prihaja vedno od odraslih, včasih se zgodi tudi znotraj prijateljskih krogov. Morda si nekdo želi, da bi šli vsi na isto šolo. Morda se bojiš, da boš ostal/a sam/a, če izbereš drugačno pot. V devetem razredu so prijateljstva pomembna in misel na ločitev ni lahka.

 

A srednja šola je obdobje, ko se krogi ljudi razširijo. Tudi če ne boš na isti šoli, kot tvoji prijatelji, to ne pomeni, da se morajo prijateljstva končati. Hkrati pa izbira šole samo zato, da bi ostal/a v znanem okolju, dolgoročno ni vedno najboljša odločitev. Šola je prostor, kjer boš preživel/a štiri leta – pomembno je, da ti ustreza program, ne le družba.

 

Pritisk

 

Kaj pa, če na koncu ne bo povsem po tvoje

 

Včasih popolnega soglasja ni. Lahko se zgodi, da izbereš program, ki ni bil tvoja prva izbira, ali pa se kasneje izkaže, da si se zmotil/a. To ne pomeni, da si si zaprl/a vse poti. Možnosti za prehode in nadaljnje izobraževanje obstajajo, poti niso enosmerne.

 

Izbira šole je pomembna, ni pa odločitev, ki bi za vedno določila tvojo prihodnost. Veliko pomembneje je, da razumeš, zakaj si se odločil/a tako, kot si se, in da veš, da imaš tudi kasneje možnost prilagoditi svojo pot.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Center IRIS – Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne

Center IRIS – Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne

Poklic se predstavi:

Tehnik papirniške tehnologije

Tehnik papirniške tehnologije

Smer se predstavi:

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PT

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PT

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...