Zapiski

KAKO PISATI ZAPISKE, KI TI BODO DEJANSKO POMAGALI PRI UČENJU

Če si se že kdaj znašel_la pred odprtim zvezkom, polnim čačk, puščic in naključno podčrtanih stavkov, potem veš, kako frustrirajoče je, ko se ne znajdeš več v lastnih zapiskih.

 

Zapiski bi ti morali pomagati razumeti snov in ti olajšati učenje – ne pa povzročati še večje zmede.

 

Dobra novica je, da za boljše zapiske ne potrebuješ čudežev, le nekaj preprostih sprememb v načinu, kako jih pišeš.

 

Zapiski

 

Ne prepisuj – razumi in preoblikuj

 

Prvi korak je, da prenehaš s slepim prepisovanjem s table ali iz učbenika. Če samo mehansko zapisuješ, kar slišiš ali vidiš, tvoji možgani ne predelajo informacij. Namesto tega poskusi snov zapisati s svojimi besedami. Tako se prisiliš razmišljati o tem, kaj sploh pišeš, in si povečaš možnost, da si boš stvar tudi zapomnil_a.

 

Barve niso za okras, ampak za usmerjanje

 

Uporaba različnih barv v zapiskih lahko zelo pomaga – ne zato, da bo zvezek videti lepše, ampak zato, da se v njem lažje znajdeš. Uporabi različne barve za naslove, ključne pojme, pomembna opozorila ali definicije. A pozor: če podčrtaš vse, v resnici ne poudariš ničesar. Ključno je, da barve uporabljaš premišljeno in dosledno – tako si ustvariš sistem, v katerem se hitro znajdeš, tudi tedne kasneje.

 

Zapiski

 

Dobra struktura je pol znanja

 

Dobri zapiski niso zgolj vsebina, ampak tudi oblika. Če imaš pred sabo dolg neprekinjen sklop besedila, se lahko zelo hitro izgubiš. Namesto tega poskrbi, da so tvoji zapiski pregledni: razčleni jih na krajše enote, uporabljaj alineje, puščice, okvirčke, podnaslove ali tabele. Vsaka tema naj bo razdeljena na logične enote: kaj je osnovna razlaga, kateri so ključni pojmi, ali obstajajo izjeme, in kakšen je konkreten primer. Tako boš pri ponavljanju točno vedel_a, kje iskati odgovore.

 

Piši med razlago – ne šele po njej

 

Zelo pomembno je, da pišeš zapiske med razlago – ne šele doma, ko že pozabiš polovico povedanega. Učitelji pogosto povedo stvari, ki jih v učbeniku ni, in prav te informacije se velikokrat pojavijo v testih. Če kaj ne razumeš, vprašaj ali si zapiši opombo, da to preveriš kasneje. S tem si ne pomagaš le pri učenju, ampak tudi pri boljšem sodelovanju pri pouku.

 

Zapiski

 

Povzetek na koncu vsake teme

 

Ko končaš poglavje, si zapiši kratek povzetek z lastnimi besedami. To ne rabi biti dolgo – le nekaj stavkov, ki ti bodo pomagali, da hitro osvežiš znanje ob ponavljanju. Gre za mini povzetek, ki deluje kot “opomnik za prihodnost”: »Hej, tole je bistvo – zapomni si to!«

 

Kaj pa digitalni zapiski?

 

Če uporabljaš računalnik ali tablico za zapiske, ti lahko to zelo olajša organizacijo. A pazi, da te ne odnese v svet kopiranja, popolnih pisav in lepo oblikovanih naslovov brez prave vsebine. Tudi pri digitalnih zapiskih velja zlato pravilo: piši z glavo, ne samo s tipkovnico. Različna orodja in programi ti lahko pomagajo pri dodatnem iskanju, dodajanju slik, povezav in celo videov, ampak bistvo ostaja enako – vsebina mora biti razumljiva, urejena in napisana tako, da ti bo res v pomoč pri učenju.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Nova Gorica

Gimnazija Nova Gorica

Poklic se predstavi:

Hotelski receptor

Hotelski receptor

Smer se predstavi:

EKONOMSKI TEHNIK – PTI

EKONOMSKI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...