Seminarska naloga

KAKO NAPISATI SEMINARSKO NALOGO BREZ PANIKE?

Pisanje seminarske naloge je za marsikaterega dijaka izziv.

 

Ni nujno, da je naloga težka po vsebini – pogosto se zatakne že pri začetku, pri organizaciji dela ali pri iskanju pravega pristopa.

 

Šolski urnik, druge obveznosti in pomanjkanje motivacije pogosto vodijo v odlašanje, kar samo poveča pritisk, ko se približa rok oddaje. Zato je ključno, da se pisanja lotimo premišljeno, postopno in z jasnim načrtom. S tem si lahko prihranimo precej stresa – in nalogo napišemo kakovostno, brez nepotrebne panike.

 

Dobra priprava je ključna

 

Preden odpreš dokument in začneš pisati, si vzemi nekaj minut za razmislek. Kaj je tema naloge, kaj želiš z njo povedati in kako jo lahko obravnavaš na način, ki ti je blizu? Če ti je tema dodeljena, skušaj najti vidik, ki te osebno zanima – to bo tvoje pisanje precej olajšalo. Zapiši osnovno strukturo: uvod, osrednji del in zaključek. V vsak del vključi nekaj ključnih točk, ki jih želiš razviti. Tako boš imel_a jasno zastavljeno pot, ki ji lahko slediš.

 

Seminarska naloga

 

Raziskava naj bo smiselna in usmerjena

 

Ni nujno, da zbereš ogromno število virov – dovolj je nekaj kakovostnih, preverjenih in relevantnih. Poleg učbenikov in knjig lahko uporabiš tudi znanstvene članke, kakovostne spletne vire ali druge publikacije. Pri tem bodi pozoren_na na zanesljivost: Wikipedia je sicer lahko dober začetek, a nikoli edini vir. Ključno je, da zbereš informacije, ki temeljijo na strokovnih raziskavah, da jih razumeš in znaš predstaviti s svojimi besedami.

 

Piši preprosto in jasno

 

Dobra seminarska naloga ni sestavljena iz zapletenih stavkov in dolgih odstavkov, temveč iz razumljivo podanih misli. Piši jasno, logično in predvsem smiselno. Če pišeš, kot da razlagaš temo nekomu, ki je še ne pozna, si na dobri poti. Ne ustraši se osnutka – tudi če na začetku ni popoln, ga lahko kasneje vedno popraviš.

 

Najprej vsebina, nato uvod in zaključek

 

Pogosta napaka je, da se predolgo ukvarjamo z uvodom in s tem izgubimo dragocen čas. Osrednji del naloge je najpomembnejši, zato z njim začni. Ko enkrat razviješ vsebino, boš veliko lažje napisal_a uvod in zaključek, saj boš točno vedel_a, kaj si želel_a povedati.

 

Seminarska naloga

 

Poskrbi za urejenost in tehnično natančnost

 

Seminarska naloga naj bo pregledna, smiselno razdeljena z odstavki in podnaslovi. Uporabi enotno pisavo, dodaj naslov, navedbo virov (v obliki, kot jo zahteva učitelj) in po potrebi kazalo. Ne pozabi na lektoriranje – preglej slovnične napake, črkovanje in slog. Tudi tehnična urejenost vpliva na končno oceno.

 

Delo razdeli v manjše korake

 

Pisanje v zadnjem trenutku običajno prinese več stresa kot uspeha – bolje je začeti prej in delati po korakih. Delo si razdeli v več faz – raziskava, načrt, pisanje, urejanje. Tudi če imaš le nekaj dni, boš s pametno razporeditvijo časa napisal_a boljšo seminarsko nalogo in se izognil_a zadnjim uram panike.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Poklic se predstavi:

Veterinarski pomočnik v higieni živil

Veterinarski pomočnik v higieni živil

Smer se predstavi:

CVETLIČAR – SPI

CVETLIČAR – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...