Učenje

KAJ STORITI, KO SE MOŽGANI UPIRAJO UČENJU?

Poznaš občutek, ko sediš za mizo, gledaš v zvezek in že tretjič bereš isti odstavek, pa se ti zdi, da je vse napisano v tujem jeziku?

 

Glava je polna, motivacija pa na nuli.

 

Ampak obstajajo triki, ki ti lahko pomagajo, da se prebiješ čez take trenutke.

 

Učenje

 

Zamenjaj pristop

Če ti branje snovi ne pomaga, poskusi nekaj drugega. Namesto da samo prepisuješ definicije, jih pretvori v miselni vzorec, si nariši miselni vzorec ali pa razloži na glas, kot da pripoveduješ prijatelju. Raziskave kažejo, da si zapomnimo več, ko snov obdelujemo na različne načine – z branjem, pisanjem, risanjem in govorjenjem.

 

Razdeli snov na manjše dele

Celotno poglavje v učbeniku lahko izgleda kot gora, ki je nikoli ne boš preplezal_a. A če jo razdeliš na manjše vzpone, postane pot lažja. Namesto da si zadaš cilj “naučil_a se bom celo poglavje”, si reci “predelal_a bom ta odstavek in naredil_a zapiske”. Ko narediš prvi korak, se motivacija poveča in lažje nadaljuješ.

 

Učenje

 

Razloži drugim (ali sebi)

Če znaš nekaj razložiti na glas, pomeni, da razumeš. To je eden najboljših načinov preverjanja znanja. Lahko razlagaš sošolcu, prijatelju ali pa preprosto sam sebi – bistvo je, da snov ubesediš z lastnimi besedami. Tako hitro opaziš, kaj ti je jasno in kaj še ni.

 

Zamenjaj okolje

Včasih težava ni v tem, kaj se učiš, ampak kje. Če se vedno učiš na istem mestu, ti lahko hitro postane dolgčas. Preseli se v knjižnico, kavarno, na balkon ali v park. Nova okolica možganom pošlje signal, da se dogaja nekaj drugačnega, kar spet prebudi tvojo pozornost.

 

Naredi odmor (in ga izkoristi pametno)

Naši možgani niso narejeni za maratonske seanse učenja. Najbolj učinkovito je, če se učiš v intervalih po 25–30 minut, nato pa narediš 5 minut odmora. Temu rečemo pomodoro tehnika. Odmor pa naj ne bo predolg skok na telefon – raje izberi nekaj, kar te res spočije. Raje se sprehodi, popij kozarec vode ali se malo raztegni.

 

Učenje

 

Poveži snov z življenjem

Abstraktne definicije gredo težje v glavo. Zato snov poveži s čim, kar ti je blizu – naj bo to film, pesem, šport ali situacija iz vsakdanjega življenja. Ko teorija dobi povezavo z realnostjo, postane bolj logična in ostane dlje časa v spominu.

 

Učenje je proces

Včasih se boš moral k isti snovi vrniti večkrat. Včasih moraš snov slišati ali videti večkrat, da “klikne”. To je čisto normalen del učenja – in znak, da si na poti do razumevanja.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna

Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna

Poklic se predstavi:

Učitelj otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju

Učitelj otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju

Smer se predstavi:

POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH – NPI

POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH – NPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...