Motivacija ni samo vprašanje volje ali dobre organizacije.
V resnici nanjo vplivajo različni psihološki procesi, ki določajo, zakaj nekaj počnemo, koliko časa vztrajamo in kako se pri tem počutimo.
Najpogosteje se govori o dveh vrstah motivacije: notranji in zunanji. Razumevanje razlik med njima nam pomaga razumeti, zakaj je včasih učenje preprosto, drugič pa se zdi skoraj nemogoče.
Zunanja motivacija
Zunanja motivacija nastane takrat, ko nekaj delamo zaradi nagrade, pohvale, ocene ali zato, da se izognemo neprijetnim posledicam. To je motivacija, ki prihaja “od zunaj”.
Primeri so precej vsakdanji: učenje zaradi testa, reševanje nalog zaradi ocene, ali pa ureditev sobe, ker bi sicer sledila kritika.
Zunanja motivacija dobro deluje, ko je cilj jasen in kratek – doseči določeno oceno, uspešno zaključiti projekt ali opraviti obveznost. Težava pa je, da pogosto traja le toliko časa, kot traja tudi pritisk. Ko preneha, običajno upade tudi motivacija.
Notranja motivacija
Notranja motivacija izvira iz posameznika samega. Pojavi se, ko je dejavnost sama po sebi zanimiva, pomembna ali prijetna. Ne gre za nagrade ali ocene, ampak za občutek smisla in radovednosti.
To je motivacija, zaradi katere nekdo bere knjige tudi izven šolskih obveznosti, raziskuje temo, ki ga res zanima, ali trenira, ker ga veseli napredek. Notranja motivacija običajno traja dlje, saj ni odvisna od zunanjih pritiskov, ampak od osebnega interesa.
Kdaj katera motivacija pomaga
Najbolj učinkovito učenje se zgodi, ko se notranja in zunanja motivacija dopolnjujeta. Notranja daje radovednost in osebni interes, zunanja pa strukturo in cilj. Pri predmetih, ki so nam že blizu, pride do izraza notranja motivacija. Pri tistih, ki so nam težje dostopni ali manj privlačni, pa pogosto prevlada zunanja motivacija, ki nas spodbudi, da vztrajamo.
Idealno je, kadar lahko iz zunanjih razlogov postopoma razviješ notranje: kadar na primer začenjaš učiti snov zaradi ocene, a te kasneje resnično prevzame, ko vidiš njen pomen ali logiko.
Zakaj je razumevanje motivacije pomembno
Ko razumemo, od kod prihaja naša motivacija, lažje prilagodimo svoje učenje. Če veš, da ti snov ni zanimiva, lahko zavestno uporabiš zunanje motive, da začneš. Če te neka tema navdušuje, jo lahko poglobiš in s tem krepiš notranjo motivacijo. Oboje je koristno in oboje je del uspešnega učenja.
Motivacija ni stalna, ni enaka pri vseh predmetih in ni nekaj, kar bi lahko preprosto vključili ali izključili. Je proces, ki ga, če ga bolje razumemo, tudi bolje usmerjamo. Znanje o notranji in zunanji motivaciji pomaga, da se učimo bolj premišljeno, manj pod pritiskom in bolj učinkovito.
