Pri učenju se včasih zgodi zanimiv paradoks: ljudje, ki o neki temi vedo zelo malo, so lahko zelo samozavestni glede svojega znanja.
Tisti, ki o isti temi vedo veliko več, pa so pogosto precej bolj zadržani.
Razlog za to ni nujno v samozavesti ali osebnosti. Psihologi so namreč ugotovili, da ima način, kako ocenjujemo svoje znanje, veliko opraviti s tem, koliko o določeni temi sploh vemo.
Ta zanimiv pojav v psihologiji poznamo kot Dunning-Krugerjev učinek.
Kaj je Dunning-Krugerjev učinek?
Dunning-Krugerjev učinek opisuje situacijo, ko ljudje z manj znanja ali izkušenj pogosto precenijo svoje sposobnosti. Ker o določeni temi še ne vedo veliko, težje prepoznajo, koliko stvari še ne razumejo.
Po drugi strani pa se lahko zgodi tudi obratno. Ljudje, ki imajo o določeni temi veliko znanja, se pogosto bolj zavedajo njene kompleksnosti. Zaradi tega lahko včasih svoje sposobnosti celo podcenijo.
Ta pojav sta leta 1999 opisala psihologa David Dunning in Justin Kruger, po katerih je učinek tudi dobil ime.
Zakaj se to zgodi?
Ko se z neko temo šele začnemo ukvarjati, običajno spoznamo le osnovne stvari. Ker še ne poznamo vseh podrobnosti, se lahko zdi, da je tema precej preprosta. Ko pa se začnemo poglabljati, hitro ugotovimo, da je stvari veliko več, kot smo sprva mislili. Takrat pogosto postanemo bolj previdni pri ocenjevanju svojega znanja.
Prav zato ljudje na začetku učenja včasih mislijo, da nekaj zelo dobro razumejo, kasneje pa ugotovijo, da je snov precej bolj zahtevna.
Kako se to lahko pokaže v šoli?
Dunning-Krugerjev učinek se lahko pokaže tudi pri učenju. Na primer, ko prebereš snov in imaš občutek, da ti je vse jasno. Toda branje in razumevanje nista vedno enaka kot dejansko znanje. Ko moraš snov razložiti, rešiti nalogo ali pisati test, se lahko pokaže, da določene stvari še niso povsem jasne.
Podoben pojav se lahko zgodi tudi pri skupinskem učenju. Včasih nekdo zelo samozavestno razlaga snov, vendar se kasneje izkaže, da razlaga ni bila povsem pravilna.
Zakaj je to normalen del učenja
Dunning-Krugerjev učinek ni znak, da je nekdo manj sposoben. Pogosto je le del procesa učenja. Ko se o določeni temi naučimo več, začnemo bolje razumeti tudi njeno zahtevnost. Takrat lahko svoje znanje ocenimo bolj realno.
V tem smislu je lahko občutek, da je snov zahtevna, celo dober znak. Pogosto pomeni, da smo začeli razumeti, koliko stvari je še za raziskati.
Kako lahko bolje ocenimo svoje znanje?
Eden od načinov, da preverimo svoje znanje, je, da snov poskusimo razložiti z lastnimi besedami. Če jo lahko jasno razložimo, jo verjetno tudi dobro razumemo. Pomaga tudi reševanje nalog, vprašanj ali testov. Takšne naloge hitro pokažejo, katere dele snovi res obvladamo in katere moramo še utrditi.
Dunning-Krugerjev učinek nas tako spomni, da je učenje proces. Bolj ko se poglabljamo v neko temo, bolje razumemo ne samo snov, ampak tudi lastno znanje.
