Bralni klub za mlade: Norveški gozd

BRALNI KLUB ZA MLADE: NORVEŠKI GOZD

V sklopu letošnjega 30. literarno-glasbenega festivala Živa književnost bo potekal bralni klub za mlade! Tema bralnega kluba bo roman znamenitega japonskega pisatelja Harukija Murakamija z naslovom Norveški gozd!

 

Vabljeni vsi mladi, ki radi berete!

 

Festival Živa književnost letos praznuje 30. obletnico.

 

Literarno-glasbeni festival v organizaciji Študentskega kulturnega centra ŠKUC poteka od leta 1994. V tem času se je na festivalu predstavilo več kot 120 tujih in več kot 130 domačih literarnih ustvarjalcev in ustvarjalk ter mnogo glasbenikov ter glasbenic. Festival se odvija na Starem trgu, ki v času dogajanja postane pomembna umetniška točka starega dela Ljubljane.

 

Program je sestavljen iz literarnih branj, delavnic in pogovorov s slovenskimi in tujimi avtorji ter avtoricami, ki bodo predstavili/predstavile svoje literarno ustvarjanje. Dogajanje bo pospremljeno z glasbenimi intervencijami in spremljevalnim sklopom za otroke in mlade O’živela knjiga.

 

Festival bo potekal od 9. do 16. junija 2023 pred Galerijo ŠKUC na Starem trgu 21 v Ljubljani!

 

Programski sklop O’živela knjiga, namenjen mlajšim ljubiteljem in ljubiteljicam knjig ter literature bo potekal predvsem v popooldanskih urah. Namen sklopa je spodbuditi otroke in mlade k razvijanju ustvarjalnosti in jih spodbujati k branju. Mladi bodo lahko v času festivala uživali v različnih delavnicah, v pravljičnih uricah in druženjih z avtorji, v lutkovnih in gledaliških predstavah, radijskih igrah, v bralnem klubu in drugih literarno-glasbenih in umetniških dogodkih.

 

Bralni klub za mlade

 

Posebnost programskega sklopa O’živela knjiga je tudi bralni klub za mlade, ki bo potekal 16. junija ob 18.00!

 

Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berejo in se o prebranih knjigah tudi radi pogovarjajo. Letošnja knjiga v fokusu je Norveški gozd Harukija Murakamija. Bralni klub bo vodila Tadeja Pepeljnak, študentka gozdarstva. Pogovoru se lahko pridružijo tudi tisti in tiste, ki knjige niso prebrali/prebrale v celoti, saj se bo pogovor osredotočal predvsem na povezovanje z osebnimi življenjskimi izkušnjami.

 

Poznaš roman Norveški gozd?

Zgodba je postavljena v nemirno leto 1969, ko se povsod po svetu odvijajo množični študentski protesti. Toru, študent prvega letnika dramske umetnosti na Tokijski univerzi, je zelo introvertiran fant. Prosti čas preživlja ob branju del Johna Updika in Scotta Fitzgeralda. Pri sedemnajstih letih ga življenje usodno zaznamuje, ko njegov edini prijatelj Kizuki stori samomor. Po letu dni ponovno sreča Naoko, dekle pokojnega prijatelja, in se vanjo zaljubi. Naoko kmalu zapade v hudo depresijo, pusti študij in odide v sanatorij na zdravljenje. V njegovo življenje vstopi novo dekle, Midori, ki je Naokino popolno nasprotje.

 

Več o bralnem klubu in programu festivala na spletni strani ŠKUC-a ali na e-naslovu info.center@skuc.org.

 

Vir: ŠKUC

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Slovenska gimnazija Celovec

Slovenska gimnazija Celovec

Poklic se predstavi:

Krivilec armature

Krivilec armature

Smer se predstavi:

VETERINARSKI TEHNIK – SSI

VETERINARSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...