Zapiski

5 NAPAK PRI ZAPISKIH, KI JIH DELAMO SKORAJ VSI

Znana situacija: zvezek je poln, snov pa še vedno ne gre v glavo.

 

Med poukom si pridno zapisoval/a, kar se ti je zdelo pomembno, doma pa ob ponovnem branju ugotoviš, da ti zapiski ne pomagajo prav dosti. Takrat postane jasno, da problem morda ni v snovi, ampak v tem, kako so zapiski napisani.

 

Katere napake pri zapiskih delamo skoraj vsi – in kako jih izboljšati?

 

Zapiski

 

Zapišemo vse, kar profesor pove

 

Ena najpogostejših napak je zapisovanje vsake besede, ki jo slišimo pri pouku. Strah, da bomo kaj pomembnega izpustili, vodi v dolge zapiske brez jasne strukture. Takšni zapiski so težko pregledni in pri učenju ne pomagajo, saj se v množici informacij izgubi bistvo. Veliko bolj učinkovito je zapisovati ključne pojme, definicije in primere ter snov kasneje doma dopolniti.

 

Zapiski so estetski, niso pa uporabni

 

Estetski zapiski so sicer prijetni na pogled, vendar lep videz sam po sebi ne pomeni boljše učne izkušnje. Če je več pozornosti namenjene barvam, podčrtavanju in risbam kot razumevanju snovi, zapiski hitro postanejo bolj okras kot orodje. Barve in poudarki imajo smisel le, če pomagajo ločiti pomembno od manj pomembnega.

 

Zapiske odpremo šele pred testom

 

Veliko dijakov zapiske sicer piše redno in sproti, redko pa jih pregleduje. Zvezki ostanejo zaprti do dneva pred testom, ko se učenje spremeni v stresno ponavljanje velike količine snovi. Kratek pregled zapiskov po pouku ali naslednji dan lahko močno izboljša razumevanje in zmanjša pritisk pred ocenjevanjem.

 

Zapiski

 

Kopiramo zapiske drugih

 

Izposoja ali fotografiranje zapiskov sošolcev je pogosta praksa, vendar pogosto neučinkovita. Vsak razmišlja drugače in ima svoj način razumevanja snovi. Zapiski, ki so jasni nekomu drugemu, niso nujno razumljivi tudi nam. Najboljši zapiski so tisti, ki so prilagojeni lastnemu načinu učenja, tudi če niso popolni.

 

Čez čas ne razumemo več lastnih zapiskov

 

Kratice, nejasne puščice in nedokončani stavki so uporabni le kratek čas. Ko se k zapiskom vrnemo čez nekaj dni ali tednov, pogosto ne vemo več, kaj smo z njimi želeli povedati. Če želimo, da nam zapiski res koristijo, jih moramo pisati dovolj jasno, da jih bomo razumeli tudi kasneje.

 

Kako torej pisati zapiske, da ti bodo koristili

 

Pri zapiskih si je smiselno zastaviti preprosto pravilo: zapisuj samo tisto, kar boš kasneje potreboval/a pri učenju. Med poukom to pomeni, da ne prepisuješ vsega, kar profesor pove, ampak si zapišeš ključne pojme, definicije in razlage, ki jih pove z drugimi besedami ali jih posebej poudari. Dolge razlage je bolje skrajšati v alineje ali kratke stavke.

 

Ko prideš domov, zapiske na hitro preglej in dopolni. Če je kakšna stvar nejasna, jo poskusi zapisati s svojimi besedami ali dodaj primer. Uporabno je tudi, da ob zapiskih zapišeš eno ali dve vprašanje, na katera snov odgovarja – če znaš nanju odgovoriti brez gledanja v zvezek, so zapiski dovolj dobri. Če ne, veš, kje imaš problem.

 

Zapiski niso namenjeni temu, da so lepi, ampak da so razumljivi in pregledni. Če jih čez teden dni brez težav prebereš in razumeš, si jih napisal/a pravilno.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Strokovni izobraževalni center Ljubljana – Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad

Strokovni izobraževalni center Ljubljana – Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad

Poklic se predstavi:

Babičar

Babičar

Smer se predstavi:

GOSPODAR NA PODEŽELJU – SPI

GOSPODAR NA PODEŽELJU – SPI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...