Zima je najhladnejši čas v letu, ki prinaša kratke dneve in dolge noči. Drevesa takrat izgubijo liste, živali globoko spijo, snežna odeja pa marsikje prekrije pokrajine.
Poznaš ta zanimiva zimska dejstva?
Severni tečaj je toplejši od južnega tečaja.
Pozimi je Zemlja najbližje soncu. Oddaljenost Zemlje od Sonca ni tista, ki povzroča letne čase, ampak vpliva na njihovo dolžino. V zimskem času se Zemlja giblje približno 1 kilometer na sekundo hitreje kot poleti, zaradi česar je zima 5 dni krajša od poletja.
Zima na Uranu traja 21 let.
Arktični krog doživi 24 ur neprekinjene teme na dan zimskega solsticija.
Ko se temperature znižajo in se jesen umakne zimi, nekatere živali zamenjajo svojo poletno dlako ali perje za bele kožuščke. Za razliko od mnogih živali, povezanih s severom, kot so polarni medvedi in snežne sove, ki so bele vse leto, nekatere živali spreminjajo svoje barve z letnimi časi. Razlogi za to niso čisto znani, verjetno pa je ta sprememba povezana s kamuflažo in z dejstvom, da ima bela dlaka boljše izolacijske lastnosti.
Nekatere živali to hladno obdobje kar prezimijo, ker v zimskih mesecih postanejo zaloge hrane redke. Z dolgotrajnim globokim spanjem to obdobje popolnoma zaobidejo in se zbudijo, ko je hrane več. Med obdobjem hibernacije pride do pomembnih fizičnih sprememb v telesu živali. Telesna temperatura pade, dihanje in srčni utrip pa se močno upočasnita.
Guinnessova knjiga rekordov pravi, da je bila najnižja temperatura določena 21. julija 1983 na postaji Vostok na Antarktiki. Temperatura se je spustila kar na -128,6°F ali -88.89°C.
Nekateri severni jeleni, ki živijo nad polarnim krogom, živijo v popolni temi več tednov v letu. Da bi se temu prilagodil, se majhno območje tkiva za mrežnico iz zlate barve v poletnih mesecih pozimi obarva v modro. To severnim jelenom omogoča, da zaznajo ultravijolično svetlobo in vidijo v temi.
Za taljenje snega in ledu v mrzlih območjih Zemlje letno porabimo več milijonov ton soli. Zaradi soli se namreč molekule vode težje povežejo v njihovo togo strukturo. Sol je topljenec, ki se v vodi razgradi na svoje elemente. Ko na zaledenele ceste posibamo sol, se za to običajno uporablja kalcijev klorid (CaCl2), vrsta soli, ki je sicer učinkovitejša pri taljenju ledu, ampak tudi bolj škodljiva za okolje.
V nekaterih vodah po svetu, kot na primer v Antarktiki, obstajajo ribe, ki v svojem telesu vsebujejo “antifriz” proteine, ki jim pomagajo preživeti v ekstremno mrzlih vodah.
Ste se kdaj vprašali, zakaj na mrazu naš nos pogosto postane rdeč? To je zato, ker se krvne žile v naši koži zožijo, da ohranjajo toploto, naše telo pa preusmeri pretok krvi v telesu.
