FOMO

FOMO: KAKO TVOJI MOŽGANI USTVARIJO OBČUTEK, DA NEKAJ ZAMUJAŠ

Predstavljaj si: zvečer si doma, brez posebnega plana, in začneš scrollati po družbenih omrežjih.

 

Vidiš, da so sošolci zunaj, nekdo praznuje, drugi so na dogodku, tretji objavljajo fotografije z izleta. Pred nekaj minutami si bil/a čisto zadovoljen/na. Potem pa se nekaj spremeni. Pojavi se občutek, da nekaj zamujaš.

 

Ta občutek ima ime: FOMO (ang. “fear of missing out”). In čeprav se zdi zelo sodoben, ima precej zanimive psihološke korenine.

 

FOMO

 

Možgani in potreba po pripadnosti

 

Ljudje smo izrazito socialna bitja. Ena izmed osnovnih psiholoških potreb je potreba po pripadnosti skupini. V preteklosti je bila izključenost iz skupine lahko nevarna, zato so naši možgani razvili občutljiv sistem za zaznavanje socialnih signalov.

 

Ko danes vidiš, da drugi nekaj doživljajo brez tebe, tvoji možgani tega ne razumejo zgolj kot informacijo, ampak kot možen znak izključenosti. Čeprav objektivno nisi ogrožen/na, se sproži blag stresni odziv. Občutek nelagodja, ki ga doživljaš, je pravzaprav del mehanizma, ki nas spodbuja, da ostajamo povezani z drugimi.

 

Dopamin in zakaj ne moremo nehati preverjati

 

Velik del vedenja na družbenih omrežjih je povezan z dopaminskim sistemom v možganih. Dopamin sodeluje pri občutku pričakovanja nagrade, ne toliko pri samem zadovoljstvu. To pomeni, da nas bolj kot “nagrada” žene pričakovanje, da se bo zgodilo nekaj zanimivega.

 

Ko odpiraš aplikacije, tvoji možgani pričakujejo novo informacijo: nekaj zabavnega ali pomembnega. Ker je vsebina nepredvidljiva, se ustvari t. i. nagrajevalni sistem, zaradi katerega želimo vedenje ponavljati. Prav zato se znajdemo v neskončnem scrollanju.

 

FOMO se tukaj poveže z mislijo: kaj pa, če ravno zdaj zamujam nekaj pomembnega?

 

FOMO

 

Primerjanje z drugimi

 

Pomemben del FOMO občutka je tudi proces socialnega primerjanja. Ljudje naravno ocenjujemo sebe glede na druge, še posebej v obdobju adolescence, ko se naša identiteta še oblikuje.

 

Težava družbenih omrežij je, da omogočajo zelo selektivno predstavitev realnosti. Večina ljudi objavlja vrhunce svojega dneva, ne pa dolgčasa, stresa ali negotovosti. Možgani pa teh informacij ne obdelajo vedno kritično.

 

Zato hitro nastane občutek, da imajo “vsi drugi boljše življenje”, čeprav v resnici primerjamo dve zelo različni stvari: svojo celotno izkušnjo in njihove najbolj izbrane trenutke.

 

FOMO kot oblika pritiska

 

FOMO ni samo notranji občutek, ampak je pogosto povezan tudi z družbenimi pričakovanji. Družbena omrežja ustvarjajo občutek, da moraš biti stalno aktiven/na, prisoten/na in vključen/a.

 

To lahko vodi do situacij, kjer odločitve ne temeljijo več na lastnih željah, ampak na izogibanju občutku izpuščenosti. Tako se lahko znajdeš na dogodku, ki te sploh ne zanima, samo zato, ker nočeš imeti občutka, da nekaj zamujaš.

 

Zakaj je FOMO včasih močnejši?

 

FOMO se ne pojavlja enako močno ves čas. Pogosteje se pojavi v trenutkih, ko smo že nekoliko bolj ranljivi — na primer, ko smo utrujeni, zdolgočaseni ali negotovi glede sebe.

 

V takih trenutkih smo bolj nagnjeni k negativnim interpretacijam in primerjanju. Družbena omrežja potem delujejo kot ojačevalec teh občutkov, ne pa kot njihov glavni vzrok. To pomeni, da FOMO ni samo posledica tega, kar vidimo, ampak tudi tega, kako se počutimo.

 

FOMO

 

JOMO: drugačen pogled na “zamujanje”

 

Kot nasprotje FOMO se vse pogosteje omenja JOMO – “veselje ob tem, da nekaj zamudiš”.

 

Ne gre za to, da bi se popolnoma umaknil/a iz družbe ali ignoriral/a vse, kar se dogaja. Bolj za premik v razmišljanju. Namesto da stalno preverjaš, kaj počnejo drugi, se začneš spraševati, kaj v resnici ustreza tebi.

 

To lahko pomeni, da ostaneš doma brez občutka krivde, da ne greš na vsak dogodek ali da preprosto ne čutiš potrebe, da bi bil/a ves čas “na tekočem”. JOMO ne pomeni, da zamudiš življenje, ampak da izbereš, kaj je zate pomembno.

 

Psihološko gledano tak pristop zmanjšuje potrebo po stalnem primerjanju in potrjevanju. Ko ne čutiš več, da moraš biti povsod, tudi FOMO izgubi del svoje moči.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Bežigrad

Gimnazija Bežigrad

Poklic se predstavi:

Tržni raziskovalec

Tržni raziskovalec

Smer se predstavi:

ARANŽERSKI TEHNIK – SSI

ARANŽERSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

Lažje je zavrniti nekaj, česar si ne želiš, če veš, da bo družba tvojo odločitev sprejela.   Če te skrbi, da bi sledil posmeh ali izključitev, je lahko precej težje vztrajati pri svojem.   Želja po pripadnosti je razumljiva, vendar ti zaradi nje ni treba...

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

Na maturi še ne veš, katera vprašanja te bodo čakala, lahko pa že izveš, kdaj boš nanje odgovarjal/a.   Koledar poklicne mature 2027 določa datume pisnih izpitov ter obdobji za ustne izpite in četrti predmet. Znano je tudi, do kdaj se moraš prijaviti in kdaj...

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

Nekatere knjižnice so znane po svojih dragocenih knjižnih zbirkah, druge pa obiskovalce privabljajo tudi zaradi izjemne arhitekture in nenavadnih posebnosti.   Med njimi najdemo razkošne zgodovinske dvorane, sodobne arhitekturne znamenitosti in celo knjižnico, v...