Vonj po dežju, po stari knjigi, po parfumu nekoga, ki ga že dolgo nisi videl_a …
Voh je čut, na katerega skoraj nikoli ne pomislimo, a je vedno z nami. V trenutku nas lahko vrne v preteklost, spremeni razpoloženje ali poveže z nekom, še preden spregovorimo.
Kako pa pravzaprav deluje ta nevidna povezava med nosom, možgani in spomini?
Vonj je najstarejši čut
Voh je eden prvih čutov, ki so se razvili v evoluciji življenja – že preprosti organizmi so zaznavali kemične snovi v okolju in se na njih odzivali. Tudi pri človeku se je ohranil v presenetljivo neposredni obliki: vohalni živec vodi naravnost v del možganov, kjer nastajajo čustva in spomini. Zato nas vonj po starem parfumu ali pečenem kostanju lahko v trenutku premakne v določen spomin – pojav, znan kot Proustov učinek.
Vonj in spomin sta neločljivo povezana
Vonj je naš najmočnejši sprožilec spomina, ker potuje po najkrajši poti v možganih – neposredno v središče za čustva in spomin, v amigdalo in hipokampus. Dogodek si zato lažje zapomnimo, če ga spremlja vonj, saj se ta shrani globlje kot slika ali zvok. Zato nas določen parfum ali vonj po morju ne spomni le na dogodek, ampak v trenutku prebudi občutek, ki smo ga takrat doživeli.
Zakaj dež diši
Značilen vonj po dežju ima posebno ime: petrichor. Nastane, ko kapljice dežja padejo na suho zemljo in sprostijo olja ter spojine, ki jih izločajo rastline in bakterije. Te snovi se razpršijo po zraku in ustvarijo svež, zemeljski vonj, ki ga večina ljudi povezuje z občutkom miru in čistosti.
Vsak človek ima svoj vonj
Tako kot ima vsak svoj prstni odtis, ima tudi svoj telesni vonj. Človeški vonj je rezultat edinstvene kombinacije genov, hormonov in mikroorganizmov. Ta naravna mešanica vpliva celo na privlačnost med ljudmi: raziskave kažejo, da nas pogosto pritegnejo ljudje, katerih vonj se genetsko razlikuje od našega, saj telo tako prepozna večjo biološko ‘kompatibilnost’.
Ljudje vohamo bolje, kot mislimo
Dolgo smo verjeli, da imajo živali precej boljši voh kot ljudje, a raziskave kažejo, da to ne drži povsem. Človeški nos lahko razlikuje izjemno veliko različnih vonjev – precej več, kot smo mislili v preteklosti. Razlika je v tem, da se večine teh vonjev ne zavedamo, saj jih možgani prepoznajo kot nepomembne in jih preprosto prezrejo.
Vonj in okus sta povezana
Ko imaš zamašen nos, hrana izgubi okus. To se zgodi zato, ker je tisto, kar imenujemo okus, pravzaprav kombinacija okusa in vonja. Med žvečenjem se aromatične molekule sprostijo v nosno votlino, kjer se združijo z občutkom okusa. Brez vonja bi bil svet hrane veliko bolj pust in enobarven.
Vonj v živalskem svetu
Pri živalih je voh ključnega pomena za preživetje. Pes ima približno tristokrat več vohalnih receptorjev kot človek, zato lahko zazna sled človeka tudi več dni po tem, ko je ta šel mimo. Njegov voh je tako natančen, da lahko prepozna bolezni ali napoveduje napade epilepsije. Morski psi zavohajo eno kapljico krvi v milijonu litrov vode, molji pa svoje partnerje na kilometre daleč.
