Vsako poletje, med julijem in avgustom, se na nočnem nebu pojavi povečan številu svetlobnih sledi, ki jim pogosto pravimo “padajoče zvezde”.
Gre za meteorski roj Perzeidov, enega najbolj znanih in redno ponavljajočih se pojavov na nočnem nebu.
V obdobju največje aktivnosti, sredi avgusta, je ob jasnem nebu mogoče brez pomoči teleskopa opaziti tudi več deset utrinkov na uro.
Kaj Perzeidi pravzaprav so, zakaj nastanejo in kdaj jih je mogoče opazovati?
Kaj so Perzeidi?
Perzeidi nastanejo, ko Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka pas drobnih delcev, ki jih je za seboj pustil komet Swift-Tuttle. Ti delci – gre za prah in drobce velikosti peska – z izjemno hitrostjo vstopijo v Zemljino atmosfero, kjer zaradi trenja z zrakom zgorijo in ustvarijo svetlobni pojav, ki ga opazimo kot utrinek.
Hitrost vstopa znaša približno 59 km/s (več kot 200.000 km/h), kar je dovolj, da tudi najmanjši delci za trenutek zasijejo.
Zakaj ime “Perzeidi”?
Ime izvira iz ozvezdja Perzej, saj se zdi, da meteorski roj prihaja prav iz te točke na nebu – to je tako imenovani radiant. Gre za navidezno smer, iz katere meteorski delci vstopajo v atmosfero, kar je posledica lege ozvezdja v času največje aktivnosti roju.
Kdaj so vidni?
Perzeidi so aktivni približno od 17. julija do 24. avgusta, najizrazitejši pa so okoli 12. avgusta, ko je ob jasnem in temnem nebu mogoče videti tudi več kot 50 utrinkov na uro. Najboljše razmere za opazovanje so po polnoči, stran od umetne svetlobe, ko je nebo najtemnejše. Za opazovanje ni potrebna nobena posebna oprema – le jasno nebo, potrpežljivost in radovednost.
Kaj pravzaprav gledamo?
Ko opazujemo utrinek, v resnici gledamo ioniziran zračni kanal, ki ga za sabo pusti delček, ki zgori v atmosferi. Svetloba ni posledica samega delca, temveč segrevanja zraka zaradi trenja.
Posebej svetli utrinki, ki lahko za trenutek osvetlijo večji del neba, se imenujejo bolidi. Ti so redkejši, a še posebej izraziti.
Zanimivosti o Perzeidih
- Perzeidi so eden najstarejših znanih meteorskih rojev – prvi zapisi izvirajo iz Kitajske, okoli leta 36 pr. n. št.
- Komet Swift-Tuttle, vir Perzeidov, okoli Sonca kroži vsakih 133 let.
- Vsak utrinek je posledica delca, pogosto manjšega od zrna peska, ki pa zaradi izjemne hitrosti ustvari svetlobno sled.
- V izjemnih primerih je meteorske utrinke mogoče celo slišati – elektromagnetni valovi lahko sprožijo prasketanje v kovinskih predmetih.
- Čeprav pogosto govorimo o “meteorskem dežju”, gre tehnično za meteorski roj, saj intenzivnost običajno ne preseže nekaj deset utrinkov na uro.
