Jeseni se zdi, kot da se vreme odloči pokazati vse svoje talente: meglo, sonce, veter, dež, nenadne spremembe temperatur…
Za temi pojavi stojijo raznoliki procesi, ki oblikujejo značilen ritem vremena.
Zato ni čudno, da jesen vsak dan pokaže nekoliko drugačen obraz.
Megla se jeseni pojavlja pogosteje zaradi ohlajanja tal
Zemlja se po poletju ohlaja hitreje kot zrak nad njo. Ko se topel, vlažen zrak dotakne hladnih tal, se vlaga začne kondenzirati in nastane megla. To je razlog, da so jesenska jutra pogosto videti kot prizor iz kakšnega filma: svetloba je razpršena, vidljivost pa precej slabša. Gre za t. i. radiacijsko meglo, ki se najraje pojavlja ob jutranjih in večernih urah.
Jesenska svetloba je videti bolj oranžna
Ker je Sonce jeseni na nebu nižje, morajo njegovi žarki do nas prečkati daljši del atmosfere. Na tej poti se modri del spektra bolj razprši, rdeči in oranžni odtenki pa pridejo bolj do izraza. Zato so jesenski sončni zahodi tako intenzivni in fotogenični, čeprav za tem stoji precej preprosta fizika svetlobe.
Pojav “indijanskega poletja” ima čisto resen meteorološki razlog
Jesen pogosto preseneti s kratkim obdobjem izrazito toplega, stabilnega vremena, ki ga imenujemo »indijansko poletje«. Ta mini povratek poletja se pojavi po prvem jesenskem ohlajanju, ko se nad naše kraje vzpostavi območje visokega zračnega tlaka. Anticiklon prinese topel in suh zrak, ozračje se umiri, temperature pa za nekaj dni občutno zrastejo. Čeprav se zdi, kot da se je poletje za hip vrnilo, gre za dobro poznan meteorološki pojav, ki se najpogosteje pojavi v oktobru ali zgodnjem novembru.
Jesenski dež je manj dramatičen, a bolj vztrajen
Poleti smo navajeni na kratke, a intenzivne nevihte. Jeseni pa se vzpostavijo frontalni sistemi, ki prinesejo bolj enakomeren, dolgotrajen dež. Gre za padavine, ki niso spektakularne, a znajo biti precej trdovratne. Če se zdi, da je vreme “konstantno mokro”, je razlog v tem, da jesenski zrak počasneje kroži in omogoča, da padavine vztrajajo.
Mavrice so jeseni pogosteje vidne
Jeseni se pogosto izmenjujeta kratkotrajni dež in sonce, kar ustvarja ugodne razmere za nastanek mavric. Hkrati je sonce v tem delu leta že precej nizko nad obzorjem, zato svetloba vstopa v kapljice pod kotom, ki omogoča širši in izrazitejši lok. Zaradi te kombinacije mavrice jeseni opazimo pogosteje in jih zaznamo kot bolj izrazite, čeprav to ne pomeni, da jih v tem letnem času v absolutnem smislu nastane več.
Jesenski vetrovi nastanejo zaradi “spopada” toplih in hladnih zračnih mas
Jesen je čas prehodov. Nad južnimi območji se še zadržuje topel zrak, s severa pa prihaja hladnejši. Ko se ta dva srečata, nastanejo večje razlike v tlaku, ki sprožijo močnejše vetrove. To je tudi razlog, da jeseni pogosteje doživimo precej močne sunke vetra, še posebej ob prehodu hladnih front.
Jesenski mraz se zdi ostrejši zaradi večje vlažnosti zraka
Čeprav temperature še niso izrazito nizke, je jesenski zrak bolj vlažen. In vlažen zrak odvaja toploto iz telesa hitreje kot suh. Rezultat je znani občutek, da nas “prezebe do kosti”, čeprav termometer ne kaže ekstremnih vrednosti. Vlažen mraz je zato pogosto bolj neprijeten kot kasnejši zimski suh mraz.
Jesenske nevihte so redkejše, a lahko presenetljivo močne
Manj segrevanja tal pomeni manj konvekcije, zato je neviht jeseni manj. Ko pa se zgodi prehod izrazite hladne fronte, lahko nastanejo kratkotrajne, a zelo energične nevihtne celice. Hladen zrak namreč hitro izrine preostali topel, vlažen zrak, kar povzroči hiter razvoj oblakov in možnost močnih nalivov ali sunkov vetra.
