Medtem ko svet razpravlja o umetni inteligenci in znanjih, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti, najmanj 739 milijonov mladih in odraslih še vedno nima niti osnovnih spretnosti pismenosti.
Kljub desetletjem napredka branje in pisanje za velik del človeštva še vedno nista samoumevna.
Na to 8. septembra opozarja mednarodni dan pismenosti, ki letos praznuje 60. obletnico. UNESCO ga posveča temi Pismenost za ljudi, planet in blaginjo, z njo pa poudarja, da pismenost ni le izobraževalni cilj, temveč eden od pogojev za enakopravnejše in bolj trajnostno življenje.
Pismenost je več kot prepoznavanje črk
Znati prebrati besedilo še ne pomeni nujno, da ga tudi dobro razumemo. Pismenost vključuje sposobnost, da v prebranem prepoznamo bistvene informacije, jih povežemo, presodimo in uporabimo.
To postaja še pomembnejše v digitalnem okolju, kjer se vsak dan srečujemo z novicami, objavami na družbenih omrežjih, oglasi in vsebinami, ki jih ustvarja umetna inteligenca. Med njimi moramo znati razlikovati med dejstvi, mnenji in zavajajočimi trditvami ter preveriti, od kod informacije izvirajo.
Pismenost zato ni pomembna samo pri pouku ali branju knjig. Vpliva tudi na to, kako razumemo svet okoli sebe in kako samostojno se v njem odločamo.
Milijoni še vedno nimajo osnovnih znanj
Čeprav se je dostop do izobraževanja v zadnjih desetletjih izboljšal, pismenost še zdaleč ni dostopna vsem. Po podatkih Unesca najmanj 739 milijonov mladih in odraslih po svetu nima osnovnih spretnosti pismenosti.
Težava ne zadeva samo ljudi, ki sploh ne znajo brati ali pisati. Štirje od desetih otrok ne dosežejo minimalne ravni bralnega znanja. To pomeni, da imajo težave z razumevanjem prebranega, čeprav morda poznajo črke in lahko preberejo posamezne povedi.
Razlogi so različni. Nekateri otroci ne morejo redno obiskovati šole zaradi revščine, vojn, razseljenosti ali pomanjkanja šol in učiteljev. UNESCO navaja, da je bilo leta 2023 brez šolanja 272 milijonov otrok in mladostnikov.
Za težavami s pismenostjo zato pogosto niso pomanjkanje sposobnosti ali truda, temveč okoliščine, v katerih ljudje živijo in odraščajo.
Pismenost vpliva na vsakdanje življenje
Človek, ki ima težave z branjem in razumevanjem besedil, se lahko znajde pred oviro že pri dejavnostih, ki se drugim zdijo preproste. Težje razume uradno obvestilo, navodila zdravnika, prijavo za delo ali pogoje določene storitve.
Slabša pismenost lahko omeji nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. Vpliva tudi na to, kako samostojno nekdo pridobiva informacije, pozna svoje pravice in se odloča o vprašanjih, povezanih z zdravjem, denarjem ali delom.
Zato UNESCO pismenost opredeljuje kot temeljno človekovo pravico. Brez nje je težje uveljavljati tudi številne druge pravice in enakopravno sodelovati v družbi.
Pismenost za ljudi, planet in blaginjo
Letošnja tema mednarodnega dneva se glasi Pismenost za ljudi, planet in blaginjo. Z njo UNESCO opozarja, da pismenost ni pomembna samo za posameznika. Ljudem omogoča pridobivanje znanja in večjo samostojnost. Pomaga jim razumeti informacije o zdravju, okolju in dogajanju v družbi. Pomembna je tudi za nadaljnje izobraževanje, zaposlovanje in gospodarski razvoj.
Povezava s planetom se morda na prvi pogled zdi manj očitna. Toda tudi razumevanje podnebnih sprememb, opozoril ob naravnih nesrečah in navodil za varno ravnanje zahteva dostop do razumljivih informacij ter sposobnost njihove uporabe.
Pismenost tako ni samo osebna spretnost. Vpliva na to, kako se ljudje odzivajo na skupne probleme, sodelujejo pri iskanju rešitev in sprejemajo odločitve.
Branje je veselje
Z mednarodnim dnevom pismenosti se je danes v Sloveniji začel tudi deveti Nacionalni mesec skupnega branja. Potekal bo do 11. oktobra, njegova letošnja osrednja tema pa je Branje je veselje.
Pobuda poudarja branje brez pritiska in vrednotenja ter možnost, da si vsak izbere gradivo, ki ga zanima. To ni nujno roman. Lahko so strip, revija, kratka zgodba, pesem ali druga vsebina, ob kateri branje ne deluje kot obveznost.
Pismenost se začne z učenjem črk, vendar se njen razvoj s tem ne konča. Vsako novo besedilo lahko razširi besedišče, odpre vprašanje ali pomaga razumeti nekaj, česar prej nismo poznali. Mednarodni dan pismenosti pa opozarja tudi na to, da mora biti ta možnost dostopna vsem.
