Ko se znajdeš med novimi sošolci, se moraš poleg drugačnega urnika in novih učiteljev navaditi tudi na ljudi, s katerimi boš preživel/a velik del šolskega leta.
Če nikogar ne poznaš ali se zdi, da so se drugi že povezali, so lahko prvi dnevi precej neprijetni. Toda poznanstva, ki nastanejo na začetku, še ne določajo odnosov za vse leto. Za vključitev ne potrebuješ popolnega prvega vtisa ali velike družbe, temveč predvsem nekaj časa in priložnosti za stik.
Kako si lahko začetek nekoliko olajšaš?
Ni treba, da se takoj počutiš domače
Od prvega meseca ni realno pričakovati, da boš že našel/a najboljše prijatelje in svoje mesto v razredu. Občutek pripadnosti se običajno razvije postopoma, ko se z istimi ljudmi večkrat pogovarjamo, sodelujemo pri nalogah in skupaj preživljamo odmore.
Če se ti prvi dnevi zdijo neprijetni, to še ne pomeni, da bo tako vse leto. Tudi prvi vtis o sošolcih se lahko spremeni. Nekdo, s katerim sprva nimaš veliko skupnega, lahko pozneje postane oseba, ob kateri se počutiš najbolj sproščeno.
Začni z eno osebo
Vključevanje v že živahen pogovor večje skupine je lahko zahtevno. Pogosto je lažje najprej navezati stik z eno osebo: s sošolcem ali sošolko, ki sedi blizu, čaka pred isto učilnico ali sodeluje s tabo pri nalogi.
Za začetek ni potreben posebej izviren stavek. Pogovor se lahko začne z vprašanjem o urniku, učitelju, prevozu ali šolski dejavnosti. Pomembno pa je, da ne ostane le pri zaporedju vprašanj. Če želiš sogovornika bolje spoznati, povej tudi nekaj o sebi in poišči temo, pri kateri lahko sodelujeta oba.
Vsak kratek pogovor se ne bo razvil v prijateljstvo. Njegov namen tudi ni vedno takoj najti osebo, s katero boš preživel/a vsa naslednja leta. Z njim predvsem odpiraš možnost za naslednji stik.
Izkoristi situacije, ki vas že povezujejo
Najlažje se je približati drugim, kadar že obstaja skupen razlog za pogovor. Skupinska naloga, športni dan, čakanje na pouk ali izbira malice zmanjšajo pritisk, saj ni treba na silo iskati teme.
Pri skupinskem delu se lahko ponudiš za določen del naloge, vprašaš za mnenje ali predlagaš, kako bi si razdelili delo. Tako se vključiš na naraven način in drugim hkrati pokažeš, da lahko računajo nate.
Če te nekdo povabi, da se pridružiš pri malici, učenju ali dejavnosti, povabila ni treba zavrniti samo zato, ker ti je sprva nekoliko neprijetno. Prav skupne izkušnje pogosto ustvarijo priložnosti, da pogovor postane bolj sproščen.
Ni se ti treba vsem prilagoditi
Želja po vključitvi lahko hitro preraste v občutek, da moraš biti bolj glasen/a, zabaven/a ali samozavesten/a, kot si v resnici. Toda znajti se v novem razredu ne pomeni, da moraš postati všeč vsem.
Smiselno je pokazati zanimanje za druge, biti spoštljiv/a in kdaj stopiti iz svojega območja udobja. Ni pa se ti treba pretvarjati, skrivati svojih interesov ali sprejemati vedenja, ob katerem se ne počutiš dobro.
V vsakem razredu se ne bodo vsi tesno povezali. Povsem dovolj je, da postopoma najdeš nekaj ljudi, ob katerih si lahko sproščen/a, z drugimi pa vzpostaviš korekten odnos.
Previdno tudi v skupinskem klepetu
Del spoznavanja danes pogosto poteka tudi v skupinskih spletnih pogovorih. Razredni klepet je lahko koristen za izmenjavo informacij, vendar se v njem hitro pojavijo nesporazumi, saj ne vidimo obrazne mimike in ne slišimo tona glasu.
V prvih dneh je smiselno najprej opazovati, kako skupina komunicira. Ni treba odgovoriti na vsako sporočilo ali takoj deliti osebnih stvari, da bi pokazal/a, da želiš sodelovati. Prav tako molka ali kratkega odgovora ni dobro takoj razumeti kot zavrnitev – mogoče je druga oseba zaposlena ali preprosto ne ve, kaj naj napiše.
Fotografij, posnetkov zaslona in zasebnih sporočil sošolcev ne deli naprej brez njihovega dovoljenja. Zaupanje se lahko gradi počasi, izgubi pa zelo hitro.
En neprijeten trenutek še ni zavrnitev
Morda se bo zgodilo, da se pogovor ne razvije, da nekdo ne odgovori tako, kot si pričakoval/a, ali da se boš ob kakšni pripombi počutil/a nerodno. Posamezen neprijeten trenutek še ne pove veliko o tem, kako te razred sprejema.
Namesto da se po enem neuspelem poskusu povsem umakneš, lahko naslednjič pristopiš k drugi osebi ali poskusiš v drugačni situaciji. V razredu ti ni treba najti ene skupine, ki bo določala vse tvoje odnose. Z različnimi sošolci se lahko povežeš zaradi različnih interesov.
Drugače je, če se izključevanje, žaljenje ali širjenje govoric ponavljajo. Takšno vedenje ni običajen del prilagajanja na nov razred. O njem povej odrasli osebi, ki ji zaupaš – razredniku, šolski svetovalni službi, drugemu učitelju ali staršem.
Dovoli odnosom, da se razvijejo
Prvi dnevi v novem razredu pogosto ustvarijo vtis, da moraš hitro ugotoviti, kdo so “tvoji” ljudje. V resnici se prijateljstva ne oblikujejo po urniku. Nastajajo skozi številne majhne stike, skupne izkušnje in trenutke, ko si nekdo upa narediti prvi korak.
Ni treba, da postaneš najglasnejša oseba v prostoru. Za začetek je dovolj, da ostaneš odprt/a, pokažeš zanimanje in ponudiš priložnost za naslednji pogovor.
