Kako je večer, ko naj bi se mrtvi vračali med žive, postal priložnost za zabave in zbiranje sladkarij?
Danes za noč čarovnic izbiraš kostum, na Škotskem pa so nekoč ob tem večeru skušali izvedeti, s kom se bodo poročili. In čeprav je 31. oktober marsikje prevzel ameriško podobo, imajo v različnih krajih še precej drugih razlogov za praznovanje ob koncu oktobra.
Ime Halloween je povezano z vsemi svetimi
Beseda Halloween je skrajšana oblika izraza All Hallows’ Eve, ki pomeni večer pred vsemi svetimi. Ta krščanski praznik je 1. novembra, zato Halloween zaznamujemo večer prej, 31. oktobra. Beseda torej prvotno ne označuje čarovnic, kot bi lahko sklepali po slovenskem poimenovanju.
Konec oktobra je nekoč pomenil začetek zime
Med zgodovinskimi izhodišči praznovanja je gelski praznik samhain. Na Irskem in Škotskem je zaznamoval konec žetvenega obdobja in začetek zime. S tem prehodom so povezovali verovanja o vračanju mrtvih in dejavnosti nadnaravnih bitij. Današnja noč čarovnic se je oblikovala s prepletanjem takšnih sezonskih običajev, krščanskih praznikov in poznejših navad.
Pred bučami so izrezovali repo
Na Irskem in Škotskem so strašljive obraze nekoč izrezovali v repo. Vanjo so postavili svečo, svetilko pa nosili s seboj ali postavili na okensko polico. Ko se je navada s preseljevanjem ljudi prenesla v Ameriko, so za svetilke začeli uporabljati buče — od tam izvira podoba, ki jo danes najtesneje povezujemo z nočjo čarovnic.
Jackova svetilka ima svojo zgodbo
Izrezljani svetilki v angleščini pravijo jack-o’-lantern. Ime povezujejo s pripovedjo o Jacku, ki ga po smrti niso sprejeli ne v nebesa ne v pekel. Zato je moral tavati po svetu, pot pa si je osvetljeval z žarečim ogljem v izdolbeni repi. Gre za ljudsko pripoved z več različicami.
V Angliji so za pecivo obljubili molitev
Ob dnevih spominjanja mrtvih je bil v Angliji nekoč znan običaj souling. Obiskovalci so prejeli majhno pecivo, imenovano soul cakes, v zameno pa obljubili molitev za pokojne sorodnike darovalcev. Takšne obhode pogosto omenjajo med možnimi predhodniki zbiranja sladkarij, vendar ni mogoče zanesljivo trditi, da se je današnji običaj razvil neposredno iz njih.
Sladkarije niso bile od nekdaj glavna nagrada
Tudi v ZDA so otroci pri obhodih sprva prejemali različne dobrote, vključno z domačim pecivom, sadjem in oreški. Posamično zavite industrijske sladkarije so postajale priljubljene zaradi priročnosti in cene. V sedemdesetih letih je njihovo prevlado dodatno okrepilo nezaupanje do doma pripravljenih priboljškov neznanih ljudi.
Irski praznični kruh je napovedoval prihodnost
Ob noči čarovnic so na Irskem jedli sladki kruh s suhim sadjem barmbrack oziroma báirín breac. Vanj so skrili predmete, ki naj bi napovedovali prihodnost tistemu, ki jih je našel v svojem kosu. Prstan je pomenil poroko, kovanec bogastvo, košček blaga pa revščino. Razlage so se med kraji razlikovale.
Prihodnjega partnerja so iskali tudi z zeljem
Vedeževanje je bilo del škotskih praznovanj noči čarovnic. Mladi so v temi ali z zavezanimi očmi iz zemlje vlekli stebla listnatega zelja. Njihova dolžina in oblika naj bi razkrivali videz prihodnjega partnerja, zemlja na koreninah pa njegovo premoženje. Običaj je v pesmi Halloween iz leta 1785 opisal tudi Robert Burns.
V istem obdobju drugod praznujejo drugače
Noč čarovnic ni edini praznik ob koncu oktobra in začetku novembra. V Kataloniji ob vseh svetih praznujejo castanyado. Obiskujejo pokopališča, jedo pečeni kostanj in pripravljajo panellets, drobno pecivo iz mandljeve mase.
V Mehiki ima Día de los Muertos osrednja dneva 1. in 2. novembra. Družine pokojne bližnje simbolno pričakajo s cvetjem, svečami in njihovimi najljubšimi jedmi. Čeprav praznik zaradi podob okostnjakov včasih povezujejo s Halloweenom, ima svojo zgodovino in je namenjen spominjanju pokojnih.
V gvatemalskih krajih Santiago Sacatepéquez in Sumpango pa ob praznikih svetih in mrtvih izdelujejo velikanske pisane zmaje. Razstavijo jih ali spustijo v zrak, običaj pa razumejo kot način povezovanja s predniki. Njihove podobe lahko nosijo tudi sporočila o današnjih družbenih in okoljskih vprašanjih.
