Svet, ki ga vidimo ljudje, je le ena od možnih podob naše okolice.
Barve, svetlobo in gibanje zaznavamo s pomočjo oči in možganov, vendar se vid drugih živalskih vrst lahko precej razlikuje od našega. Ista pokrajina je zato za različne živali lahko videti povsem drugače.
Razlike so povezane z okoljem, v katerem živali živijo, načinom iskanja hrane in nevarnostmi, ki jih morajo prepoznati.
Nekatere prilagoditve so tako nenavadne, da si težko predstavljamo, kako je videti svet skozi njihove oči.
Mačke se bolje znajdejo v mraku
Mačke lahko pri šibki svetlobi vidijo bolje kot ljudje. Njihove oči imajo veliko paličnic, svetlobno občutljivih celic, ki omogočajo vid pri slabši osvetlitvi.
Pomembno vlogo ima tudi odbojna plast za mrežnico, imenovana tapetum lucidum. Svetlobo, ki je mrežnica ni absorbirala ob prvem prehodu, odbije nazaj proti svetlobno občutljivim celicam in tako poveča možnost, da jo zaznajo.
Ta plast je tudi razlog, da se mačje oči v temi ob osvetlitvi pogosto značilno svetijo. Vendar mačke ne morejo videti v popolni temi, saj tudi njihove oči potrebujejo vsaj nekaj svetlobe.
Psi ne vidijo črno-belo
Prepričanje, da psi vidijo samo črno-belo, je zmotno. Psi zaznavajo barve, vendar je njihov barvni vid drugačen od človeškega.
Ljudje imamo v očesni mrežnici praviloma tri vrste čepnic, svetlobno občutljivih celic, ki sodelujejo pri zaznavanju barv. Psi imajo le dve vrsti, zato najbolje razlikujejo modre in rumene odtenke, medtem ko težje ločujejo med rdečo in zeleno.
Rdeča žogica na zeleni travi je zato za psa lahko precej manj opazna kot modra ali rumena. Po drugi strani pa so pasje oči dobro prilagojene zaznavanju gibanja in gledanju pri šibkejši svetlobi.
Čebele na cvetovih vidijo vzorce, ki so za nas nevidni
Čebele zaznavajo tudi ultravijolično svetlobo, ki je ljudje ne moremo videti. Njihov barvni vid temelji na zaznavanju ultravijoličnega, modrega in zelenega dela svetlobnega spektra.
Na cvetovih lahko zato opazijo vzorce, ki so človeškemu očesu nevidni. Nekateri cvetovi imajo območja, ki ultravijolično svetlobo različno odbijajo ali absorbirajo, s čimer nastanejo vzorci, ki lahko čebele usmerjajo proti nektarju.
Zanimivo je tudi, da čebele rdeče barve ne zaznavajo tako kot ljudje. Njihov vid je torej prilagojen povsem drugačnemu delu barvnega spektra.
Ptice lahko vidijo barve, ki jih ljudje ne poznamo
Številne ptice imajo štiri vrste čepnic, ljudje pa praviloma tri. Nekatere vrste lahko zato zaznavajo tudi ultravijolično svetlobo, kar jim omogoča drugačno razlikovanje barv.
To je pomembno tudi pri prepoznavanju drugih pripadnikov iste vrste. Perje, ki je človeškemu očesu videti enobarvno, lahko odbija ultravijolično svetlobo in tako ustvarja razlike, ki jih ptice zaznajo.
Njihov barvni svet je zato lahko precej bogatejši od našega. Kako natanko ptice doživljajo posamezne barve, pa ne moremo vedeti, saj njihovo zaznavanje ni neposredno primerljivo s človeškim.
Nekatere kače lahko zaznajo toploto plena
Pri nekaterih kačah, med njimi klopotačah, pitonih in udavih, ima pomembno vlogo posebno čutilo za zaznavanje infrardečega sevanja.
Z njim lahko zaznajo toploto, ki jo oddajajo druge živali, kar jim pomaga pri iskanju plena tudi v temi. Pri klopotačah so za to pomembne posebne čutilne jamice na glavi, ki zaznavajo zelo majhne temperaturne razlike.
Vendar ne gre za vid v običajnem pomenu besede. Kače infrardečega sevanja ne zaznavajo z očmi, temveč s posebnimi čutilnimi organi, informacije o toploti pa njihovi možgani povezujejo z drugimi čutnimi informacijami.
Rakci bogomolčarji imajo ene najbolj nenavadnih oči v živalskem svetu
Morski rakci bogomolčarji, ki sodijo med stomatopode, imajo izjemno zapletene sestavljene oči. Pri nekaterih vrstah so raziskovalci odkrili kar 12 različnih vrst fotoreceptorjev za zaznavanje barv, medtem ko imamo ljudje praviloma tri vrste čepnic.
Na prvi pogled bi lahko sklepali, da zato razlikujejo veliko več barv kot ljudje. Toda raziskave so pokazale nekaj presenetljivega: pri razlikovanju med podobnimi barvnimi odtenki so lahko manj natančni od nas.
Znanstveniki domnevajo, da njihov vid barvne informacije obdeluje drugače kot človeški. Veliko število fotoreceptorjev jim torej ne omogoča nujno natančnejšega razlikovanja barv, temveč je povezano s posebnim načinom njihovega zaznavanja.
Živalski vid tako nima ene same oblike, ki bi bila najboljša za vse vrste. Vsaka od teh prilagoditev živalim pomaga pri življenju v njihovem okolju, ljudem pa razkriva, da je svet lahko videti precej drugače, kot ga poznamo.
